Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Dokler teče postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja, delavec (ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo) nima nobenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Ko je tožena stranka naknadno izvedela, da tožnik nima zahtevane izobrazbe za opravljanje vojaške službe (ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je predložil neverodostojno spričevalo), mu je utemeljeno izdala odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 94. člena ZObr.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.
Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.
ZPIZ-1 člen 178, 185, 273, 273/2, 274. ZPIZ člen 171, 172. ZUP člen 225.
sorazmerni del starostne pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj – pravnomočna odločba
Ker je bil tožnik ob upokojitvi v tujini še vključen v obvezno zavarovanje, je bila odločitev toženca, da se mu prizna in izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine, sicer nepravilna, vendar je postala pravnomočna. Zato ustavitev izplačevanja z novo odločbo, izdano v rednem postopku, lahko učinkuje le za naprej, od izdaje odločbe dalje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - ukinitev delovnega mesta
Kljub temu, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta v aktu o sistemizaciji, je ob ugotovitvi, da dela za tožnico pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni bilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
Uskladitev dejanskega stanja v zvezi z opravljanjem dela glede na akt o sistemizaciji ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
oblike nepremoženjske škode - sekundarni strah - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - odškodnina za nematerialno škodo
Sekundarni strah in nevšečnosti med zdravljenjem se do določene mere med seboj neločljivo prepletata. Isto velja za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZGJS člen 3, 3/1, 6, 32, 33, 39, 39/1, 39/1-6, 3, 3/1, 6, 32, 33, 39, 39/1, 39/1-6. ZJC člen 8, 16, 19, 19/1, 8, 16, 19, 19/1. OZ člen 131, 131.
opustitveno ravnanje - odgovornost cestnega podjetja - javna gospodarska služba - koncesijska pogodba - vzročna zveza - ratio legis
Splošna in abstraktna pravila koncesionarju (v konkretnem primeru: cestnemu podjetju) ne nalagajo nobenega dolžnostnega ravnanja. Zato tudi ne more odškodninsko odgovarjati za opustitveno ravnanje. Dolžnostno ravnanje nanj tudi ne more biti preneseno s koncesijsko pogodbo. Čeprav gre za koncesijsko pogodbo (s katero se ureja javna gospodarska služba) ta pravno zavezuje le pogodbeni stranki.
Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.
ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).
Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 5, 249, 259, 263. ZDSS-1 člen 81, 81/3. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1 , 260/1-4 , 263, 267. OZ člen 190, 1060. ZOR člen 210.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – plačilo višje pokojnine za nazaj
Odločitev tožene stranke, da se tožnici prizna višja pokojnina iz naslova štetja plač, izplačanih v vrednostnih papirjih za leti 1990 in 1991, od 1. 6. 2006 dalje, torej od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (zahteva za novo odmero je bila vložena dne 23. 5. 2006), ni v nasprotju s temeljnimi načeli pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tožena stranka kljub pomanjkanju formalnopravne podlage ni ravnala nezakonito.
Glede na to, da so tako postopek kot roki za uveljavljanje zahteve za vračilo preveč plačane takse v zakonu natančno predpisani, zahteva tožene stranke, naj pritožbeno sodišče izvede pobotanje med preveč plačano in dolgovano takso, ni utemeljena.
Zamudne obresti od neplačanih obresti (procesne obresti) je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 18, 35, 18, 35.
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete - poseg v osebnostne pravice - osebna integriteta - prepoved mučenja - absolutna človekova pravica - nepremoženjska škoda - strah - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti (integritete), njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožnikove osebnostne pravice, in sicer v njegovo duševno celovitost. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je bil ob ravnanju policistov tožnik prizadet tudi v psihičnem smislu. S tem ko je na ugotovljen okruten način izživljanja policistov, brez jasne obtožbe in ne da bi vedel, kaj ga še čaka, tožnik občutil ponižanje in strah, je bila prizadeta tudi njegova pravica do telesne in duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s poniževanjem, povzročanjem strahu, zbujanjem občutkov manjvrednosti ipd. V konkretnem primeru pa je treba navedeno ustavno določbo povezati tudi z določbo 18. člena URS, ki zapoveduje, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Gre za absolutno človekovo pravico, ki je vsebovana tudi v številnih konvencijah mednarodnega prava. S posegom vanjo se pojmovno skoraj nujno poseže tudi v pravico do osebne integritete, ki je del širšega pojma pravice osebnosti in ki jo v 200. členu varuje tudi ZOR.