Tožnik na podlagi čl. 190 OZ utemeljeno zahteva od tožene stranke vračilo zneska, ki ga je tožnik plačal na podlagi regresnega zahtevka, ker je uspel dokazati, da za škodo ni odgovoren in njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo nezgodo.
Tožeča stranka je dejansko posojilo družbi M. tudi nakazala, zato ni šlo med tožečo stranko in družbo M. za sklenitev navidezne pogodbe v smislu 66. člena tedaj veljavnega ZOR. Tožeča stranka je izrecno privolila v prevzem dolga družbe M. d.o.o. na pravnega prednika tožene stranke. Direktor pravnega prednika tožene stranke je namreč tožeči stranki na njeno zahtevo izročil dve izjavi, v katerih je potrdil popoln prevzem obveznosti vračila kredita po posojilni pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in družbo M. d.o.o..
Ker je toženi stranki (delodajalcu) škoda nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik kot poklicni voznik, pri tem pa je ravnal hudo malomarno (saj je vozil z neprilagojeno hitrostjo), je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju podan.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog - poslovodni delavec - mandat - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj
Ker ni mogoče pogojno skleniti delovnega razmerja, nima pravnega učinka določilo v pogodbi o zaposlitvi, da se s tožnikom v primeru doseganja dobrih rezultatov dela sklene nova pogodba o zaposlitvi. Na tej podlagi ni mogoče šteti, da je po izteku časa, na katerega se je nanašala prva pogodba o zaposlitvi za določen čas, še vedno zaposlen pri toženi stranki.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodnim delavcem zakonito sklenjena za določen čas trajanja mandata, te pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZOR člen 149, 149/1, 149, 149/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - pogodba v korist tretjega - pravica tretjega
Sporazum v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do M.Š., v korist katere je pokojni izročevalec izgovoril določene oskrbne in preživninske pravice, predstavlja pogodbo v korist tretjega. Tožnica M.Š. ni bila stranka pogodba, zato ima kot upravičenka pravico zahtevati le izpolnitev obveznosti, ne pa tudi razveze sporazuma.
zaznamba vrstnega reda udeležencev v postopku - pravni interes
Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljen v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že predlog sam. Iz tega izhaja, da je tudi udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice lahko le predlagatelj. Zaradi abstraktnosti posla, konkretni pravni interes ne more biti prizadet.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27. ZGD-1 člen 425, 425/2, 425/2, 425.
družbenik - izbrisana družba - nadaljevanje postopka - rok
Ker upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je sodišče njegov prepozno vložen predlog pravilno zavrglo.
ZOR člen 172, 172/2, 172, 172/2. UZITUL člen 16, 16/I, 16, 16/I. SZ člen 117, 117. URS člen 26, 68, 26, 68. UZIU člen 9, 9/I, 9, 9/I.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za zakonodajno protipravnost - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza
Tožnik s trditvijo, da je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar je ugotovilo Ustavno sodišče RS, uveljavlja t.i. zakonodajno protipravnost. Redna sodišča niso pristojna za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, takšna presoja je pridržana Ustavnemu sodišču RS, ki pa jo je glede Zakona o tujcih opravilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Ker je prišlo na strani tožene stranke do prenosa dejavnosti, ki jo je tožnica opravljala, bi morala preiti k drugem delodajalcu na podlagi samega zakona. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejela (namesto da bi ji tožena stranka omogočila prehod k drugemu delodajalcu), je nezakonita, saj zaradi prenosa dejavnosti potrebe po njenem delu niso prenehale.
ogrožanje varnosti pri delu – blanketna norma – konkretni dejanski stan – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca
1. Obravnavano kaznivo dejanje bo storjeno tedaj, kadar je kršitev predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih v vzročni zvezi z nastalo nevarnostjo za življenje drugih in da je v primeru kršitve pravne norme potrebno ugotoviti, ali je posledica kršitve norme prav tista posledica, ki jo je pravna norma hotela preprečiti.
2. Omenjene določbe predpisov zavezujejo delodajalca, vendar takšnega zapisa ni moč razlagati v smeri, da je zakonska dolžnost izključno v pristojnosti osebe, ki delodajalca predstavlja, to je direktorja. Namen predpisov namreč je, da delodajalec preko svojih služb in konkretnih delavcev omogoči uresničevanje nalog in dolžnosti, ki so predpisane, pri čimer je prenos teh pooblastil odvisen od konkretnih delovnih zadolžitev, ki praviloma izhajajo iz opisa del in nalog.
3. Ne gre slediti stališču, da je bilo početje oškodovanca izredno ter nepredvidljivo oz., da se je nezgoda pripetila na stvari, ki predstavlja delo s povečano nevarnostjo in na katerem popolna zaščita nikoli ni mogoča. Ta navedba je sicer točna, ne pa tudi ocena, da je bilo ravnanje oškodovanca takšno, ki ga izkustveno in življenjsko gledano ni bilo mogoče pričakovati še sploh, ker je oškodovanec z roko segel po zagozdenemu kosu lesa šele tedaj, ko je list žage že bil v fazi zaustavitve.
avtonomno pravo - pogodbeno pravo - statutarno pravo - pravila športa - formula 1 - pravila fia - stave - zmotna uporaba materialnega prava - splošni pogoji poslovanja - iura novit curia
Za pravna pravila velja pravilo iura novit curia, ki pomeni, da pravnih pravil ni potrebno dokazovati, saj se šteje, da jih sodišče pozna. To pa ne drži v primeru t.i. avtonomnega prava, t.j. pogodbenega ali statutarnega prava, ki velja med strankama. V konkretnem primeru, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se kot avtonomno pravo med strankama uporabljajo splošni pogoji tožene stranke z naslovom Pravila igre na srečo »PRVE STAVE« (v nadaljevanju Pravila), in sicer tista, ki so veljala ob nastanku dogodka, leta 2005, ter takrat veljavna pravila FIA (Federation Internationale de L'Automobile), to je krovne organizacije, ki organizira dirke Formule 1 za svetovno prvenstvo, ki so »2005 Formula one sporting regulations« (v nadaljevanju Pravila FIA), katere sta stranki v relevantnih členih tudi predložili v overjenem prevodu. Vprašanje, kakšna je bila volja pogodbenih strank, je torej dejansko vprašanje, kar sta stranki tudi dokazali, in med njima niti ni sporno. Uporaba in razlaga tega prava (kot pogodbene volje strank) pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Kaj pomeni „začetek tekmovanja“ določenega športnega tekmovanja, povedo pravila tega tekmovanja, v konkretnem primeru Pravila FIA. Česar splošni pogoji posebej in drugače ne uredijo, veljajo glede športnega dogodka, ki je premet športne stave, avtonomna pravila tega športa, na kar se splošni pogoji izrecno sklicujejo. Samo v podkrepitev te ugotovitve govori dejstvo, da je tožena stranka po začetku obravnavanega spora prav v tej smeri spremenila svoje splošne pogoje, da se formacijski krog za potrebe njenih stav sedaj ne šteje kot del tekmovanja.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53, 53.a, 53.a/2.
javna dela – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker lahko vključitev delavca v javna dela traja največ eno leto (se pa lahko podaljša), se posebna pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del lahko sklene le za določen čas v skladu z ZZZPB kot specialnim predpisom. Tako sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas se ne more šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, četudi se s sklepanjem več pogodb o zaposlitvi za določen čas preseže časovno omejitev, ki je določena v okviru prepovedi veriženja pogodb za določen čas v ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku pisno obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslala priporočeno po pošti, je bilo zakonito - ne glede na to, da ni preverila, ali je bila pošiljka pravilno vročena, saj to ni bila njena obveznosti.
ZTuj člen 13, 16, 13, 16, 13, 16. ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383, 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
Samo dejstvo, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, takšne ovire ne predstavlja.
Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.
Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.