CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0066626
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3, 215.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – realna subrogacija – upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze – razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem – delitev skupnega premoženja – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – obstoj življenjske skupnosti – višina deležev na skupnem premoženju – prodaja stanovanja – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – stvarnopravni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo – trditveno in dokazno breme
Poraba sredstev od prodaje skupnega premoženja za nakup novega stanovanja je pomembna okoliščina za pridobitev solastnine nekdanjih zakoncev, ob predpostavki, da je izkazano soglasje, da se sredstva iz nekdanjega skupnega premoženja porabijo za določen (skupen) namen.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi ne glede na obstoj dogovora med pravdnima strankama, torej že na podlagi ugotovitve, da je toženec po razvezi zakonske zveze novo stanovanje kupil iz sredstev, ki jih je pridobil s prodajo starega stanovanja kot skupnega premoženja pravdnih strank. V konkretnem primeru namreč novo stanovanje ni bilo financirano le iz sredstev, pridobljenih s prodajo skupnega premoženja pravdnih strank, temveč tudi s kreditom, ki ga je odplačeval le toženec, medtem ko tožnica ni prispevala finančnih sredstev za nakup novega stanovanja. Tožnica bi imela glede novega stanovanja stvarnopravni zahtevek le v primeru, če bi toženec pri nakupu novega stanovanja ravnal na podlagi njunega dogovora, na podlagi poslovodstva brez naročila ali mandata.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.
ZDen člen 31, 31. ZLNDL člen 2, 2. ZPP člen 205, 205.
smrt stranke med postopkom - vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dediči pok. J.S. bi sicer lahko že v pravdnem postopku zahtevek prilagodili tako, da bi sodišče že v tem postopku odločilo tudi o dedovanju sporne nepremičnine in ne bi bilo potrebno po končanem pravdnem postopku glede tega premoženja izpeljati še zapuščinskega postopka, kot ga bo potrebno ob zaključku tega spora. Če pa v pravdni postopek niso vstopili poimensko in prilagodili zahtevka tako, da bi se izognili še enemu postopku, to ni v škodo toženi stranki.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - soteskanje kot nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - pojasnilna dolžnost - privolitev oškodovanca
Tožnik se je sam odločil za skok v tolmun iz iste višine, iz katere je skočil vodnik. Zadošča, da je vodnik pojasnil, da je voda v tolmunu dovolj globoka, s kakšne višine se bo posamezen udeleženec odločil za skok v tolmun, pa je bilo prepuščeno vsakemu posameznemu, ki bi se za višino skoka moral odločiti glede na svoje zmožnosti. Soteskanje ali kanjoning je nevarnejši šport od veliko drugih rekreacijskih športov. Športna dejavnost, ki je dostopna vsakemu, ki se zanjo odloči glede na svoje sposobnosti, ne more biti nevarna dejavnost sama po sebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0007546
SZ člen 24, 24/4, 24/5, 24/6.
pogodba o upravljanju – obratovalni stroški – odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov neprofitnega stanovanja – neprava retroakrivnost
SZ-1 v 24. členu določa subsidirano odgovornost lastnika za stanovanja, ki so oddana v tržni ali službeni najem, ne pa tudi za neprofitna stanovanja. Po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) je zato potrebno 5. odst. 24. člena SZ-1 razumeti tako, da je lastnik neprofitnega stanovanja plačila obratovalnih stroškov razbremenjen.
Sporni poseg pravne norme, konkretno določbe 5. odst. 24. člena SZ-1 v trajajoče pravno razmerje na način, da pravna norma na konkreten dejanski stan učinkuje od njene uveljavitve dalje, predstavlja t.i. nepravo retroaktivnost. Ta pa je skladno ustaljeni sodni praksi nedopustna le, v kolikor zakonodajalec pravni položaj subjekta poslabša brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.
zastaranje pregona - čas storitve kaznivega dejanja - v dvomu v korist obdolženca
Po spremembi obtožnice v ponovljenem postopku se je obdolžencu očitalo kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, ki bi ga naj obdolženec storil v času od 14.02. do 30.12.1999. V primeru, ko čas storitve kaznivega dejanja ni konkretiziran, je po načelu "v dvomu v korist obdolženca" šteti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z začetkom v izreku navedenega obdobja, torej v obravnavanem primeru že 14.02.1999. To pa je pred 23.4.1999, ko je po tedaj veljavnih določbah o zastaranju kazenskega pregona (šesti odstavek 112. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 111. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije) kazenski pregon za storitev kaznivega dejanja tatvine, ki se je po spremembi obtožbe očitala obdolžencu, absolutno zastaral.
Obdolžencu se je v navedenem časovnem obdobju očitala tatvina pnevmatik in goriva pri čemer pa posamezna ravnanja obdolženca v izreku izpodbijane sodbe časovno niso bila konkretizirana. Čeprav je prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje sodbe sicer določneje kot v izreku navedlo kdaj bi naj prišlo do tatvine goriva, pa je kljub temu, da izrek in obrazložitev sodbe sicer predstavljata celoto, vendar ko glede na opis kaznivega dejanja v izreku obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče deliti na več delov, bilo potrebno v korist obdolženca odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe.
ZNP člen 97, 97. ZNRŠZ člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 21, 21/1, 21, 21/1.
odmera odškodnine - omejitev lastninske pravice - naravni rezervat - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru lahko tožeča stranka doseže plačilo odškodnine, ki ji spričo omejitev lastninske pravice nedvomno pripada, le na podlagi (ZNRŠZ), saj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka v pravdnem postopku nima pravne podlage.
Glede na to, da določba 2. odstavka 10. člena ZNRŠZ glede postopka za določitev odškodnine napotuje na zakon, ki ureja razlastitev, natančneje na določbo 106. člena ZUreP-1, ta pa za primer, ko razlastitveni upravičenec in razlaščenec ne skleneta sporazuma o odškodnini, kar je primer tudi v obravnavani zadevi, določa odmero odškodnine v nepravdnem postopku, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi zahteva iz 97. člena ZNP izpolnjena. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo, da je za odmero odškodnine pristojno Okrajno sodišče v nepravdnem postopku.
trditveno breme - dokazno breme - trditveno in dokazno breme - povezanost trditev z dokazno ponudbo - izpisek odprtih postavk
Pritožnica meni, da bi ji sodišče moralo prisoditi vsaj 88% vtoževane terjatve. Takemu stališču pritožbeno sodišče ne more slediti. Tožeča stranka je namreč vtoževala terjatve po izpisku odprtih postavk, in sicer po sledečih stroških: služba vzdrževanja, čiščenje garaž, tekoče vzdrževanje, zavarovalne premije - požarna odgovornost, investicijsko vzdrževanje, storitve na področju upravljanja, čiščenje funkcionalnega zemljišča, čiščenje s prispevki, hišnik s prispevki, skupna elektrika, varovanje, toplotna energija - ogrevanje vode, odvoz smeti, toplotna energija - ogrevanje prostorov, hlajenje - električna energija. Vsaka od navedenih postavk temelji na različni dejanski podlagi, zato gre pri vsaki od teh postavk za samostojen tožbeni zahtevek, ki bi ga morala vsakega posebej tožeča stranka dokazati, še prej pa za vsakega posebej ponuditi podatke o tem, kako jih je obračunala.
Tožeča stranka bi morala navesti, kolikšni so bili dejanski računi dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev za posamezno postavko zaračunanega stroška, kolikšno bruto ali neto površino tožene stranke (odvisno od tega, ali je po ključu delitve upoštevala bruto ali neto površino), je tožeča stranka glede na celotno bruto ali neto površino upoštevala pri izračunu deleža tožene stranke za posamezni strošek. Le tako bi bilo s predloženimi dokazi mogoče preizkusiti pravilnost izračuna posamezne postavke stroška, odpadajočega na toženo stranko. Manjkajočih trditev namreč ni mogoče dopolniti s predložitvijo dokazov.
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6, 963, 963/1, 352, 352/1, 357, 357/6, 963, 963/1.
zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - zastaralni rok pri zavarovalnih pogodbah
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, začne teči takrat, ko začne teči proti tem zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v nekem roku.
Zato, da je mogoče dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin upoštevati kot ugovor v smeri zanikanja obstoja poslovnega razmerja z upnikom, mora takšno zanikanje biti jasno in nedvoumno podano v smeri, da dolžnik ni bil v poslovnem razmerju z upnikom, iz katerega izvira konkretna verodostojna listina.
spor majhne vrednosti - pouk v vabilu na glavno obravnavo - sodba na podlagi odpovedi
Tožeča stranka je bila pravilno vabljena, saj je bila v vabilu opozorjena na pravne posledica izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeči stranki tudi ni moglo ostati neznano, da je bila z vabilom na narok za glavno obravnavo dne 21. 02. 2008 vabljena na prvi narok. Prvič, v tej zadevi še ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomih, ali se vabilo nanaša na prvi, drugi ali morda kakšen kasnejši narok za glavno obravnavo. Drugič, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, je dne 22. 01. 2008 hkrati z vabilom v postopku v sporih majhne vrednosti prejela tudi vabilo na poravnalni narok. Z vabilom na ta narok pa se v skladu z določbo 3. odstavka 305.c člena ZPP stranko izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, sodišče takoj začelo glavno obravnavo, to pa pomeni, da bo opravljen prvi narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 7, 7/1, 108, 180. OZ člen 197, 197. SZ-1 člen 193, 193.
nepopolna tožba - trditvena podlaga - povezanost trditev in dokazov - dokazni predlog - verzija
Tožeča stranka v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki izreka številnih in različnih postavk izpiska 615494 ni utemeljila z ustrezno trditveno podlago, ki bi omogočala meritorno obravnavo.
Trditvena podlaga bo morala omogočati tudi presojo o višini uveljavljenega zneska. Ni namreč naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pravno pomembna dejstva. Šele tako oblikovana trditvena podlaga bo omogočila tudi toženi stranki, da oblikuje konkretno obrambo.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 250, 250/1, 250/2, 393, 393/3. ZPIZ člen 71.
družinska pokojnina – osebe, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Ker smrt pokojnega očeta, po katerem tožnika uveljavljata pravico do družinske pokojnine, kot pripadnika tujih vojaških enot (Bosne in Hercegovine), ni ovira za priznanje pravice do družinske pokojnine po slovenskih predpisih, imata tožnika ob izpolnjevanju pogojev po ZPIZ-1 pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je imel lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih (in je dopolnil več kot pet let zavarovalne dobe).
ZPIZ člen 142, 142/2, 142, 142/2. OZ člen 176, 184, 417, 417/1, 176, 184, 417, 417/1.
prenosljivost terjatev - pogodba o odstopu terjatev - zahtevek delodajalca na povrnitev izplačanih nadomestil plače delovnim invalidom
Določba 2. odstavka 142. člena ZPIZ ureja zgolj materialno predpostavko za sam nastanek terjatve do tožene stranke, to je zahtevek delodajalca na povrnitev izplačanih nadomestil plače delovnim invalidom. Terjatev zoper toženo stranko iz tega naslova tako nastane šele ob vložitvi zahtevka delodajalca zoper toženo stranko na povrnitev izplačanih sredstev. Ko je tovrstna terjatev do tožene stranke ob izpolnitvi te predpostavke vzpostavljena, ni videti razumnega razloga, da te denarne terjatve ne bi bilo možno prenašati na novega upnika.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stroški
Stroške odgovora na ugovor mora nositi upnik sam, saj je v njem soglašal z navedbami dolžnika v ugovoru (ki mu je sodišče ugodilo) zaradi česar njegov odgovor na ugovor za samo izvršbo ni bil potreben.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Iz zapisnika o zagovoru tožnika ne izhaja nobeno takšno dejstvo, ki bi omogočalo zaključek, da je tožena stranka šele na zagovoru izvedela za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca. Za kršitev in za storilca je izvedela že, ko je tožniku poslala obvestilo o uvedbi postopka odpovedi in vabilo na zagovor. Ker odpovedi ni podala v nadaljnjih petnajstih dneh, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.