ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 6a, 66, 66/2.
hitri postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti - prekršek neznatnega pomena
Policisti v času storitve prekrška tehnične brezhibnosti merilnika in pravilnosti opravljene meritve niso dolžni dokazovati storilcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa so glede na razloge izpodbijane sodbe izkazali, da je bila meritev opravljena pravilno in tehnično brezhibno.
ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1. ZP-1 člen 60, 60/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do obrambe - vročitev plačilnega naloga - opomin pred izvršbo
Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega plačilnega naloga storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00068678
ZP-1 člen 58, 58/1. ZUP člen 101, 101/2. URS člen 23.
pravica do sodnega varstva - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - iztek roka - iztek roka na soboto - napoved zahteve za sodno varstvo
Odpira se vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.
dopustnost predloga - plačilo globe - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju storilčevega predloga so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje. Te navedbe se nanašajo na utemeljenost storilčevega predloga, ki pa ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost storilca - prištevnost obdolženca - izvedensko mnenje - pripombe
Ko iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška, in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti.
prekoračitev hitrosti v naselju - postopek z zahtevo za sodno varstvo - ugotovljeno dejansko stanje - sestavine plačilnega naloga - zakonski znaki prekrška - dopustni pritožbeni razlog
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da mu je bila izmerjena hitrost pokazana, oziroma da je skozi naselje peljal s hitrostjo 77 km/h. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZP-1 člen 60, 60/1. Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (2021) paragraf I, II.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje se sklicuje na sklep Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 11. 2020 za obdobje 30 dni (Uradni list RS, št. 167/2020) ter zaključuje, da le ta v času, ko je storilec vložil ZSV ni veljal več. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo je rok za uveljavitev pravice stranke v sodnem postopku, določen z zakonom. Vlada RS je s sklepom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, sprejela dne 17. 12. 2020 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 12. 2020 do 10. 1. 2021 ter dne 8. 1. 2021 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 11. 1. 2021 do 31. 1. 2021. Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom (torej tudi rok za vložitev ZSV) tako niso tekli do 31. 1. 2021.
ZKP člen 89, 90, 91. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 155, 155/2.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog - fikcija vročitve - zaslišanje storilca
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - fikcija vročitve - dejansko prebivališče - stanovanje
Bistveno za pravilno/zakonito opravljeno vročitev je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev dejansko stanuje (ni dovolj, da ima tam formalno registrirano prebivališče, oziroma da je tam veljavno prijavljen). Pojem stanovanja se namreč ne pokriva s pojmom prebivališča. Pojem stanovanja je treba razumeti v dejanskem smislu, zato je za vročanje odločilen kraj dejanskega bivanja.
ZFPPIPP člen 292, 292/2. ZGD člen 515, 515/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
stečajni postopek nad pravno osebo - zakoniti zastopnik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.
ZP-1 člen 52, 52/2, 105, 105/4, 113a, 113a/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljeni sum
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,53 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
subjektivni element - prištevnost - krivda - dokazovanje z izvedencem
Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
dokazna ocena - zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo vprašanja ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki se v prekrškovnem pravu realizira v drugem odstavku 155. člena ZP-1, je potrebno, da tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkaže relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha, oziroma obstoj kršitve in njen (možen) vpliv na zakonitost sodbe.
ZP-1 člen 113c, 113c/3, 136, 136/1, 136/1-1, 199, 199/1. ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-4, 56/10.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema - zakonski znaki prekrška - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8.
domneva odgovornosti lastnika vozila - odgovornost za prekršek - storilec prekrška - pisna izjava - prekršek in odgovornost zanj
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je C. C. dne 22. 4. 2021 izjavil, da je odgovoren za prekršek po PN z dne 14. 4. 2021, izdan zoper A. A., ter da je na njej podpis tako lastnika vozila kot voznika. Glede na povzeto vsebino te listine zato pritožbeno sodišče zaključuje, da se ta dokaz lahko nanaša pravno relevantna dejstva v zvezi s prekrškom, očitanim storilcu s PN z dne 5. 5. 2021.
Iz dokaznega sklepa sicer izhaja, da je sodišče vpogledalo listine v spisu, vendar iz nadaljnje obrazložitve ne izhaja, zakaj je štelo, da omenjena izjava oziroma podpisano priznanje storilca z dne 22. 4. 2021 ne dokazuje očitanega mu prekrška. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi pomanjkljivi in je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
ZP-1 člen 202c, 202c/1, 202c/2, 19a, 19a/2. ZBPP člen 14, 14/1, 13, 13/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 11, 11/1, 11/1-3.
popolnost predloga - delo v splošno korist - izjava
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagateljica poročena ter da soglasja za vpogled v podatke svojega moža ni priložila niti po pozivu na dopolnitev.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 11. člena ZUPJS se zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec sicer ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja predlagatelja, vendar pa pritožnica s priloženimi dokazili ni uspela izkazati, da je postopek za razvezo zakonske zveze začet, to je da je bil predlog, na katerega se nanaša dne 20. 1. 2023 izdan račun odvetnice, dejansko tudi vložen oziroma da je postopek razveze dejansko bil sprožen.
dohodkovni in premoženjski cenzus - nova dejstva - plačilo globe - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (september 2022 - november 2022) prejel dohodek iz naslova plače v povprečnem znesku 987,97 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.