nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje
Za odločitev o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organ države izdaje ni bistvenega pomena, ali se storilec spominja prekrška oz. ali ve, če je prekršek sploh storil, saj gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je vodil pristojni organ države izdaje in je bil pravnomočno zaključen. V okviru predmetnega postopka namreč sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno in zato tudi ne presoja, na kakšnih dokazi temelji odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti
Pri tem je napačno uporabilo materialno pravo, saj je do storilca postavilo prestroge zahteve za izpolnitev dokaznega bremena. Težo dokaznega bremena je namreč treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti. Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom za stranko, ki ji je taka obveznost naložena, manj zahtevna, saj ni treba, da bi bilo sodišče prepričano o obstoju zatrjevanega dejstva. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zapisalo, da gre pri analognem tahografskem vložku za kopijo in da to ne izključuje možnosti, da je bilo ime na tahografu zapisano kasneje, za potrebe predmetnega postopka. Pri tem pa ni niti z besedo obrazložilo, na kateri konkretni okoliščini (in ne le na hipotetični možnosti) temelji svoj dvom v resničnost podatkov. Sodišče prve stopnje je torej dejansko od storilca zahtevalo dokaz onkraj razumnega dvoma.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 27, 27/9. ZP-1 člen 21, 21/2.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji za prekršek - izrek globe - opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega.
Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055266
ZP-1 člen 2, 2/2, 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.
ZP-1 člen 67, 67/2, 140, 140/1. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - pravni pouk
Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka določenega dne, čeprav je povsem jasno, da se tistega dne naslovnik z vsebino pošiljke ni mogel seznaniti, in nastopi z dnem izteka roka za prevzem pošiljke, ne glede na to, da je pisanje dejansko puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (če slednji ustreza zahtevam za varno vročanje) po izteku tega roka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055422
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/8, 46/8-4.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - prekoračitev hitrosti vožnje
Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni štelo za izkazano, da je storilec vzbudil razumen dvom v pravilnost domnevanega dejstva, da je on storil prekršek, ne pomeni, da sodišče ni raziskovalo oziroma ugotavljalo tudi dejstva, ki so storilcu v korist.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
Odsotnost razlogov o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054612
ZVoz-1 člen 56, 56/2, 56/8, 64, 64/2.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zmotno je stališče pritožnika, da z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prenehala veljati tudi veljavnost potrdila o opravljenem vozniškem izpitu z dne 18. 3. 1983. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk namreč zakon predpisuje, da mora voznik za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1, 145.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - odločitev o stroških postopka
Za izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči o stroških postopka, katerih višina je ugotovljena po izdaji sodbe o prekršku, so odločilne ugotovitve o tem, ali je obdolžencu bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, ali mu je s sodbo o prekršku bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ali je sodišče s sodbo odločilo tudi, da bo o stroških postopka, katerih višina do izdaje sodbe ni bila znana, odločilo s posebnim sklepom, ali gre za stroške, ki jih je mogoče v skladu s 143. členom ZP-1 šteti za stroške postopka in ali je bila višina teh stroškov sodišču znana po izdaji sodbe.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - zavrženje
Storilka ne zatrjuje, da je sodišče njeno izjavo razumelo narobe oziroma da zahteve za sodno varastvo ni umaknila, temveč prekrškovnemu organu smiselno očita zmotno uporabo materialnega prava, ko jo je spoznal za odgovorno storitve prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1. S temi navedbami storilka izpodbija pravilnost izdanega plačilnega naloga, ki pa ga gledde na umik zahteve za sodno varstvo ni mogoče več izpodbijati.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
neprilagojena hitrost - pričakovana ovira - trgovski center - parkirna hiša - parkirno mesto
Kot oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval, je sodišče v okoliščinah konkretnega primera, ko je šlo za parkirni prostor v garažni hiši trgovskega centra, štelo tudi odprta vrata na sosednjem parkirnem mestu parkiranega vozila.
nedovoljena zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - napoved zahteve za sodno varstvo - odpoved pravici do zahteve za sodno varstvo
Zgolj dejstvo, da se v skladu s petim odstavkom 59.a člena ZP-1 odločba o prekršku z obrazložitvijo vroči vsem upravičencem do zahteve za sodno varstvo, ne pomeni, da lahko zoper odločbo o prekršku zahtevo za sodno varstvo tudi vložijo vsi upravičenci. Taka razlaga bi namreč nasprotovala izrecni določbi prvega odstavka 59. člena ZP-1, da zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku lahko vloži le tisti upravičenec, ki je pravočasno napovedal njeno vložitev v skladu z 59.a členom tega zakona.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.