Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-6.. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 1, 40.. Pravilnik o postopku overitve meril (2014) člen 1, 6.
merilniki hitrosti v cestnem prometu - potrdilo o skladnosti
Očitani prekršek je bil storjen 16.7.2021, torej dan po izdaji potrdila o skladnosti, iz katerega izhaja, da je merilnik serijske številke 504-330/60679 skladen zahtevam, predpisanim v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Noben predpis ne določa, da bi potrdilo začelo veljati šele po izteku določenega obdobja, ampak oba pravilnika določata le rok, do katerega potrdilo velja, oziroma rok, v katerem je treba preverjati skladnost merilnika.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.. ZDCOPMD člen 37, 37/1, 37/7, 37.b, 37.b/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.. ZP-1 člen 57, 62.a, 157, 157/3.
preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - sestavine plačilnega naloga - stranska sankcija izrek kazenskih točk - nevarnost dejanske kršitve
Storilcu je bila poleg globe izrečena tudi stranska sankcija treh kazenskih točk. Gre za sankcijo, ki jo prekrškovni organ po določbi 2. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP mora izreči. Prekrškovnemu organu in sodišču se zato ni treba posebej opredeljevati do nevarnosti, ki jo kršitev predstavlja v konkretnem primeru, saj je zakonodajalec tako vožnjo opredelil kot tako nevarno za varnost, da terja izrek stranske kazni.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni
Storilcu ni bila izrečena globa zaradi prekrška prekoračitve hitrosti vožnje, za katero trdi, da jo je plačal, temveč zato, ker ni odgovoril na poziv pristojnega organa države izdaje.
Pritožbene navedbe, da je kazen, ki je predmet priznanja in izterjave v tem postopku, že bila plačana, so tako neutemeljene.
postopek o prekršku proti mladoletniku - izrek sklepa - dejanski stan prekrška
Obrazložitev sklepa o prekršku mora vsebovati tudi razloge o odločilnih dejstvih z navedbo, katera dejstva sodišče šteje za dokazana oziroma za nedokazana in iz katerih razlogov. Dokazna ocena sklepa mora vsebovati obrazložitev tudi o subjektivnem delu dejanskega stanja obravnavanega prekrška, to je o stopnji mladoletnikove krivdne odgovornosti za storitev očitanih prekrškov.
Iz obrazložitve pa ne izhajajo razlogi in dejstva, na podlagi katerih je sodišče zanesljivo (z gotovostjo!) ugotovilo, da je mladoletni storilec storil vseh šest, v izreku pod točko A) navedenih prekrškov, niti iz obrazložitve ne izhaja pravna podlaga očitanih prekrškov. Prav tako pa so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih in sicer o mladoletnikovem subjektivnem delu dejanskega stanja vseh obravnavanih prekrškov, torej o stopnji njegove krivdne odgovornosti pri domnevni storitvi obravnavanih prekrškov, ne glede na dejstvo, da iz izreka izpodbijanega sklepa v skladu z določbo prvega odstavka člena 186 ZP-1 ne izhaja, da je mladoletni storilec spoznan za odgovornega storitve očitanih prekrškov.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4.
zahteva za sodno varstvo - javni red in mir - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - neupoštevanje odredbe policista - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa je tekom pritožbenega postopka potekla že 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi absolutno zastaran in je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti glede razloga za ustavitev postopka o prekršku tako, da se postopek o prekršku ustavi zoper storilko iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.
odklonitev strokovnega pregleda - pravni pouk o pravicah osumljenca - postopek o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - zakonitost odredbe
Zmotno je tudi prepričanje, da bi moral obdolženec pred podpisom zapisnika s strani poslujočega policista prejeti pravni pouk o pravici do molka, kajti postopek glede preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti, potrebnih za varno vožnjo v cestnem prometu, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, še ni bil postopek o prekršku, kot to zmotno razloguje pritožnik, temveč je bil z njim voden postopek, ki je predpisan v določbah ZPrCP, konkretno v določbi člena 107 ZPrCP in le v primeru, če se ugotovi, da voznik v cestnem prometu ravna v nasprotju s posameznimi določbami tega člena, med drugim, da odkloni odrejen strokovni pregled s strani poslujočega policista, obstaja sum storitve prekrška in v takem primeru prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu obrambe, če gre za dokaz, s katerim želi obramba dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso relevantna, če je predlagan dokaz neprimeren ali nedosegljiv oziroma če je dejstvo, ki ga želi obramba dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi.
zahteva za sodno varstvo - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - kolesar - zakonitost odredbe o pregledu
Ker je v obravnavani zadevi jasno izkazano, da je storilec bil neposredni udeleženec prometne nesreče, je podana situacija iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki pooblašča policista, da udeležencu prometne nesreče odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Namen te določbe je po mnenju pritožbenega sodišča na eni strani v tem, da se udeleženca prometne nesreče na samem kraju ne obremenjuje še s preizkusi, če policist oceni, da bi pri tem težko sodeloval, po drugi strani pa se s tem zagotavlja najbolj zanesljiva ugotovitev dejstev, ki so pomembna pri obravnavanju prometnih nesreč tj. ali je bil udeleženec pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek - periodični dohodek - povprečni mesečni dohodek - neperiodični dohodek - regres za letni dopust - premoženjsko stanje
Ker je sodišče na podlagi podatkov FURS ugotovilo, da obdolženec 8 mesecev pred junijem 2021 ni imel dohodkov, bi moralo pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevati 21. člen ZSVarPre, ki v drugem odstavku določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Ker je torej odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje z dne 16. 7. 2019 storilcu bila osebno vročena 30. 8. 2019, v njej pa je bil poučen o pravici do pravnega sredstva, a te možnosti ni izkoristil, je odločba o prekršku postala pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in slediti storilcu, da naj se izpodbijani sklep razveljavi ali ne izvrši.
zahteva za sodno varstvo - neupoštevanje prometne signalizacije - krivda
Čeprav bi glede na storilčeve trditve v zahtevi za sodno varstvo ter pritožbi, da v času storitve prekrška ni zaznal, da vozi skozi krožno križišče, bilo pravilneje sklepati, da je storilec ravnal s krivdno obliko nezavestne malomarnosti, je vendarle jasno izkazano, da je poleg objektivnih znakov očitanega mu prekrška izpolnil tudi subjektivne znake tega prekrška, torej da je zanj odgovoren.