ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
krivda - obrazložitev sodbe o prekršku - ustavitev vozila - razlogi o krivdi
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem subjektivnega elementa prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek zapisalo zgolj, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom, saj se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je v le-to privolil. Ker slednji zapis predstavlja zgolj prepis zakonske definicije eventualnega naklepa, zagovornica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede subjektivnega odnosa storilca do storitve prekrška zgolj postavilo definicijo in da svojega zaključka ni z ničemer obrazložilo.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravno relevantna dejstva
Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A.G. in je svojo odločitev tudi razumljivo obrazložilo v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je ocenilo, da izvedba tega dokaza za pravilno razsojo ni potrebna. Tako stališče sodišča prve stopnje je pravilno, ker je storilec s tem dokazom želel dokazovati le trditve o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi spil pred samo vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, kar pa ni relevantno dejstvo za presojo, ali je storilcu dokazana storitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Stopnja alkohola v organizmu se namreč ugotavlja le s tehničnimi sredstvi, to je elektronskim alkotestom ali etilometrom oziroma strokovnim pregledom, ki obsega zdravniški pregled ter odvzem telesnih tekočin krvi in urina, ne pa na podlagi trditev o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi voznik zaužil pred vožnjo.
odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - neformalni razgovor s policisti - namerno zavajanje
Če sta policista obdolžencu pojasnila kakšne so predpisane sankcije za prekršek odklona strokovnega pregleda in za prekršek vožnje pod vplivom prepovedanih drog, je povsem mogoče, da je obdolženec razumel, da ni nobene razlike, če gre na strokovni pregled ali ne, ker sta za oba prekrška predpisana globa v višini najmanj 1.200,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede samih sankcij tako resnično ni nobene razlike, vendar le pod pogojem, če se tudi na strokovnem pregledu ugotovi prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu, kar pa naj bi policista obdolžencu prav tako pojasnila.
ZP-1 člen 66, 66/2. ZZZiv člen 45, 45/1, 45/1 - 2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - napad psa
Sodišče prve stopnje je odločalo o storilčevi vloženi ZSV v hitrem postopku o prekršku, v takih postopkih pa v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga storilec utemeljuje v svojih pritožbenih navedbah, ni dovoljen in je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v takih primerih ugotovi prvo sodišče.
plačilo cestnine - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - fizična oseba - plačilni nalog - odločba o prekršku
Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.
V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za izdajo sklepa - instrukcijski rok - prekluzivni rok - namenska razlaga
Prvi odstavek 113.b člena ZP-1 določa, da mora sodišče o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 odločiti s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve, vendar pojma "odprava" ni mogoče enačiti s pojmom "vročitev", kot to zmotno počne obdolženec v pritožbi. Odprava sklepa pomeni procesno dejanje sodišča, ko sodišče sodno pisanje preda osebi, ki opravlja dejavnost vročanja pisemskih pošiljk, vročitev pa pomeni dejanje vročevalca, ko pisemsko pošiljko izroči naslovniku oziroma ko nastopijo zakonski pogoji za uporabo določb o fikciji vročitve.
Rok iz prvega odstavka 113.b člena ZP-1 ni prekluziven, temveč instrukcijski rok.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054054
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZP-1 člen 113a, 113b, 113b/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakonit dokaz - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - začetek postopka o prekršku
Tudi po presoji vloženega ugovora s strani obdolženca je prvo sodišče ugotovilo, da ugovorne navedbe obdolženca obstoja utemeljenega suma niso mogle omajati.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku in le v primeru, ko udeleženec cestnega prometa takemu rezultatu oporeka, pride v poštev, da mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - dokazni predlog obrambe - kontrolni pregled tahografa - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba, razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za zaslišanje priče - javni red in mir
Sodišče lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti.
Obveznost označitve datuma in časa začetka parkiranja na označenih parkirnih prostorih na počivališčih avtoceste in hitrih cest je predpisana z zakonom in gre torej za zakonsko obveznost, ki jo morajo poznati in upoštevati vsi, zlasti pa poklicni vozniki. Udeleženci cestnega prometa so primarno dolžni upoštevati zakonsko določena pravila cestnega prometa, pravila določena s prometno signalizacijo pa toliko in takrat, ko je ta postavljena in razveljavlja ali precizira zakonsko določena prometna pravila.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe - odločitev o sankcijah
Z izpodbijano sodbo je sodišče plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji. V takem primeru pa pritožba prekrškovnega organa glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
ZCestn člen 50, 50/4, 50/4-8, 50b, 50b/2. ZP-1 člen 6.
krivda - odgovornost za prekršek - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - prekršek in kaznivo dejanje - prepovedana posledica
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
ZP-1 člen 25, 25/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
zaseg vozila - odvzem vozila - odvzem predmetov - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nerazumljivi razlogi
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilca, ki je šele s predmetno sodbo bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ni mogoče enačiti z ostalimi vozniki, ki v cestnem prometu naklepno vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je nerazumljiv. Pritrditi je namreč pritožbenim navedbam, da obdolženec naklepno sede za volan, čeprav ve, da nima pravice voziti v cestnem prometu, ne glede na to ali mu je ta pravica začasno odvzeta zaradi postopka pred sodiščem ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za vožnjo vozila v cestnem prometu.