zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odločitev o stroških - odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o odmeri nagrade in izdatkov storilkinega zagovornika, je odločitev o stroških postopka dokončna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Pri odločanju o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist se globe iz različnih odločb o prekršku ne seštevajo, temveč se presoja le vsaka posamezna odločba, kar je tudi življenjsko ob dejstvu, da nekateri vozniki prekrške stalno ponavljajo in tako postopek odobritve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist nikoli ne bi bil končan.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.
ZP-1 člen 58, 66, 66/3. ZUP člen 107, 258. ZOsn člen 102, 102/2, 102/2-2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za sodno varstvo - obiskovanje osnovne šole - dovoljenost pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
V konkretnem primeru je bil to prekrškovni organ, ki je storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zato je storilec imel pravico vložiti zoper tako odločitev prekrškovnega organa ZSV, o kateri je odločilo prvostopno sodišče kot drugostopenjski organ. V takih primerih pa glede na določbo tretjega odstavka člena 107 ZUP ob upoštevanju določb člena 258 ZUP pritožba prekrškovnega organa ni dovoljena.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050158
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 56/10.
vožnja motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilna pravna kvalifikacija - očitna pomota - obdolžilni predlog
Pri odločanju o odgovornosti za prekršek je sodišče vezano na opis dejanja in ne na pravno kvalifikacijo, kot ga poda predlagatelj v obdolžilnem predlogu. Ker je v predmetni zadevi predlagatelj jasno navedel, da je obdolženec vozil motorno vozilo v času, ko se mu je izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, kar predstavlja prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 in ne po osmem odstavku istega člena, je sodišče prve stopnje postopalo v celoti pravilno, ko je dejanje opredelilo kot prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz -1 in obdolžencu ob ugotovitvi, da je izpolnil vse zakonske znake ter da je za storitev prekrška tudi odgovoren, izreklo globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk.
Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja obdolžencu ni prenehalo veljati vozniško dovoljenje in ga je še vedno imel, zato ni kršil 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Vozniško dovoljenje namreč preneha veljati šele z izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ne z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, ki je zgolj ukrep začasne narave.
plačilo stroškov postopka - stroški hrambe zaseženega vozila - stroški vleke vozila - nujna zadeva - izvršitev sodbe
Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.
ZP-1 člen 38, 63, 63/8.. ZUP člen 95.. ZZUSUDJZ člen 1, 6, 6/3, 6/6.
zahteva za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga
Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.
ZNB člen 4, 39, 39/1, 39/1-2, 54, 54/1, 54/1-1, 54/3,. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/3,. Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 3, 5.
prekršek - dejanje ni prekršek - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - blanketna norma - objava v državnem uradnem listu
Ne drži, kot navaja pritožba, da odločitev Ustavnega sodišča iz delne odločbe in sklepa št. U-I-445/20, z dne 3. 12. 2020, velja le za odloke in ukrepe na področju šolstva in izobraževanja, ne pa tudi za druga področja, ampak je jasno, glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-79/20, z dne 13. 5. 2021, da to velja prav za vse odloke Vlade sprejete na podlagi pooblastila iz 39. člena ZNB, ki vsebujejo določbo, da strokovno utemeljitev ukrepov iz odloka Vlada ugotavlja vsakih 7 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči ali naj se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oz. odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost.
V kolikor bi sledili stališču zagovornice, da je mogoče preizkus alkoholiziranosti odrediti zgolj vozniku, ki ga je policist neposredno zaznal med vožnjo motornega vozila v cestnem prometu oziroma zelo kratek čas po ustavitvi in prenehanju vožnje, policisti ne bi smeli obravnavati povzročiteljev prometnih nesreč, ki zapustijo kraj prometne nesreče (kot je izpostavilo že Višje sodišče v Mariboru v sodbi PRp 143/2018), kar bi bilo nedopustno.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - skrajna sila - dokazi za utemeljen sum
Vendar pa zagovornica utemeljeno opozarja, da je obdolženec v zagovoru zatrjeval tudi, da se je za vožnjo motornega vozila kljub začasnemu odvzemu vozniškega dovoljenja odločil zato, ker se je zelo slabo počutil in doma ni imel več zdravil, zaradi česar se je zbal za svoje zdravje in življenje in se odpeljal proti Zdravstvenemu domu L., ker je ocenil, da bo zlo, ki bo nastalo z vožnjo, manjše od zla, ki je grozilo njegovemu zdravju, s čimer je smiselno zatrjeval ravnanje v skrajni sili po 32. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se v postopku o prekršku smiselno uporablja na podlagi 8. člena ZP-1. Do tega dela zagovora, ki je pravno pomemben za ugotovitev odgovornosti za storjeni prekršek, pa se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe v ničemer ni opredelilo, zaradi česar so utemeljeni pritožbeni očitki, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047690
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 11a/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2. URS člen 31.
postopek o prekršku - kazenski postopek - kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - zavrženje kazenske ovadbe - umik predloga za pregon - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
Kazenski postopek je bil pogojen z voljo oziroma predlogom oškodovanca, da se storilca kaznuje za kaznivo dejanje, medtem ko se postopek o prekršku vodi neodvisno od volje oškodovanca, zato umik predloga za pregon kaznivega dejanja, ki je bil razlog za ustavitev kazenskega postopka, nima vpliva na vodenje postopka o prekršku.
ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
Storilec v napovedi pritožbe jasno izraža voljo, da se pritožuje zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato po oceni pritožbenega sodišča, upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča v sodbi IV Ips 21/2018, z dne 26. 11. 2018, ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe podane zoper sodbo brez obrazložitve.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.