ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
Storilec v napovedi pritožbe jasno izraža voljo, da se pritožuje zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato po oceni pritožbenega sodišča, upoštevajoč stališče Vrhovnega sodišča v sodbi IV Ips 21/2018, z dne 26. 11. 2018, ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe podane zoper sodbo brez obrazložitve.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.
ZJRM-1 člen 7, 7/2. ZP-1 člen 136, 136/10, 136/10-1, 163, 163/3. ZKP člen 303, 303/2.
odločba o prekršku - nedostojno vedenje - javni red in mir - zahteva za sodno varstvo - izrek sodnega opomina - odstranitev obdolženca iz sodne dvorane - načelo ne bis in idem - res iudicata - specialni predpis
V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v obeh primerih za kršitev javnega reda in miru ter se v zvezi s tem pridružuje prvostopenjskemu sodišču, ki sledi sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 23/2019, z dne 15. 10. 2019, kjer je poudarjeno, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, kar pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče v predmetni zadevi utemeljeno uporabilo specialni predpis, to je ZKP, ki sankcionira nedostojno vedenje obdolžencev v kazenskih obravnavah.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047740
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5 - 4.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - prepoznava na podlagi fotografij - nedovoljeni dokazi
Namen slikovnega dokumentiranja prekrška prekoračitve hitrosti ni v tem, da bi se ugotavljala identiteta storilca, temveč v tem, da se lahko rezultat meritve in drugih podatkov (npr. časa meritve) nedvoumno pripiše kontroliranemu vozilu. Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v povečano fotografijo vozila izvedlo na storilčev predlog, da bi preverilo, ali predstavlja zanj razbremenilni dokaz oz. ali vzpostavlja dvom v domnevano dejstvo, da je on bil voznik vozila v času storitve prekrška. Pri tem je ugotovilo, da iz fotografije nedvomno izhaja, da za volanom vozila sedi moški in ne ženska, kar pomeni, da se ta dokaz ni izkazal kot razbremenilen dokaz za storilca.
prekršek - blanketna norma - namen zakonske določbe
Sporno v tej zadevi je, kaj pomeni besedna zveza "na vozilu" v določbi šestega odstavka 74. člena ZPrCp. Ta določa, da mora biti tovor naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da besedna zveza "na vozilu" vključuje vse položaje, ko se tovor prevaža z vozilom v cestnem prometu.
prekršek - strelno orožje - posest orožja - pravica do izjave
Orožna posestna listina daje pravico do posesti orožja le kršiteljici - pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe.
Pritožbene navedbe o tem, ali je obdolženec dejansko izjavil in s svojim ravnanjem nakazoval, da bo ponovil prekršek in ali je policist F. zakonito uporabil strokovni prijem davljenja od zadaj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek nerelevantne, saj je šlo za uporabo strokovnega prijema po tem, ko je bil postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom že končan. Postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Ta postopek so dolžni poznati vsi vozniki, ki opravijo vozniški izpit. Tako policistom ni naložena zakonska dolžnost, da bi preizkušance poučevali in obveščali o njihovih pravicah ter posledicah strinjanja oziroma nestrinjanja z elektronskim alkotestom in podpisom zapisnika.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
dovoljenost pritožbe - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - vložitev ustavne pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - neskladje zakona z ustavo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutno zastaranje kazenskega pregona - ustavitev postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.
nasilno in drzno vedenje - zahteva za sodno varstvo - zdravstveno stanje - posebne olajševalne okoliščine
Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - stalno prebivališče - običajno prebivališče - premoženje - dohodki - pristojnost slovenskega sodišča
Odločbo o prekršku, ki jo je izdal pristojni organ države izdaje mogoče izvršiti zoper slovenskega državljana tudi v primeru, če v R. S. nima stalnega, niti začasnega prebivališča, ima pa dohodke ali premoženje.
zahteva za sodno varstvo - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Ker tako niso izkazane objektivne okoliščine tj. okoliščine, ki so izven sfere storilčevega ravnanja, na katere torej ni imel možnosti vplivati in ki so mu objektivno preprečevale vložitev zahteve za sodno varstvo, temveč je zamuda roka za vložitev zahteve za sodno varstvo posledica zatrjevane storilčeve preobremenjenosti, ki je imela za posledico, da je storilec pozabil na rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, na podlagi takih pritožbenih navedb storilčevi pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 57, 57/1, 62a, 65, 65/5, 153.
uradni preizkus - zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških
Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.