IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00041967
ZP-1 člen 192b, 192č.
nadomestni zapor - relevantne okoliščine - dovoljeni pritožbeni razlogi - nadomestitev globe z delom v splošno korist
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi lahko izvršitev nadomestnega zapora imela za posledico prenehanje delovnega razmerja in pritožbenim predlogom, da naj se plačilo globe nadomesti z delom v splošno korist, pa pritožbeno sodišče poudarja, da to sicer ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga glede na določbe 192. č člena ZP-1, vendar v vednost storilcu pojasnjuje, da je storilec bil že v obvestilu o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora z dne 10. 8. 2020 obveščen tudi o tem, da lahko v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist skladno z določbo 192.b člena ZP-1.
odgovornost lastnika vozila - razumen dvom - domnevano dejstvo - dokazna ocena - prekoračitev hitrosti vožnje
Sodišče ni sililo obdolženca, naj dokaže, kje natančno se je nahajal in ga postavljalo v protiustaven položaj, da bi moral pričati zoper svoje bližnje, saj ni niti zahtevalo, niti pričakovalo, da bi povedal, kdo je vozil motorno vozilo. Res je sicer, da bi za razbremenitev odgovornosti zadoščala ugotovitev, da se v času prekrška ni nahajal na kraju storitve prekrška (zadoščal bi že izkazan razumen dvom o tem dejstvu), vendar pa obdolženec v predmetnem postopku s svojimi navedbami v zagovoru in predloženimi dokazi po oceni sodišča prve stopnje ni izkazal razumnega dvoma glede domnevanega dejstva, da je vozil motorno vozilo v času storitve prekrška prav on.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - dokazilo o plačilu
Sodišče prve stopnje je nato storilcu z dopisom z dne 8. 10. 2020, ki je storilcu bil vročen 23. 10. 2020, storilcu poslalo v vednost pojasnila pristojnega organa države izdaje in ga pozvalo naj v roku 8 dni odgovori na navedbe pristojnega organa države izdaje. Na ta dopis storilec ni odgovoril niti do 20. 11. 2020, ko je sodišče prve stopnje pritožbo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Ob takem procesnem dejanskem stanju ni mogoče šteti, da je storilec s pritožbi priloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je poravnal z odločbo pristojnega organa države izdaje njemu izrečeno globo in stroške in so pritožbene navedbe, da je globa bila že plačana, neutemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045080
ZKP člen 149.a. ZDD-1 člen 30, 32, 32/1, 32/1-2, 50, 50/1, 50/1-14.. ZP-1 člen 136, 136/1, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5, 168.
ustavitev postopka o prekršku - detektivska dejavnost - osebna zaznava - tajno opazovanje - tajno sledenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je stališča, da osebna zaznava vključuje tajno opazovanje, ne pa tudi tajnega sledenja. Takšno stališče utemeljuje jezikovna razlaga določbe 149.a člena ZKP, ki loči tajno opazovanje in sledenje. Mnenje, da osebna zaznava po ZDD-1 vključuje tajno sledenje, je povsem izključeno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-272/98-26 z dne 8. 5. 2003 o razveljavitvi prvega, drugega in tretjega odstavka 49. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju (ZPol)) o tajnih policijskih ukrepih, iz katere izhaja, da se tajno opazovanje izvaja z enega mesta (statično), tajno sledenje pa se izvaja dinamično. Sklepno, glede na to, da se tajno opazovanje (statična zaznava) razlikuje od tajnega slednja (dinamična zaznava), ZDD-1 pa ne govori o sledenju, ampak o osebni zaznavi, je pritožbeno sodišče stališča, da ZDD-1 dovoljuje le tajno opazovanje (statična zaznava), ne pa tudi tajnega sledenja (dinamična zaznava).
ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 107/8.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - odreditev strokovnega pregleda - ocena zdravnika
Določba drugega odstavka 106. člena ZPrCP ne omogoča pravne negotovosti, ker strokovnega pregleda, s katerim se edino lahko potrdi ali ovrže sum na prisotnost droge v krvi, policist pri izvajanju redne kontrole prometa ne more odrediti brez razloga, temveč ga lahko odredi le po predhodno opravljenem preizkusu s hitro napravo za ugotavljanje prisotnosti drog ali s postopkom za prepoznavo znakov, ki so posledica prisotnosti drog, v okviru katerega lahko opravi tudi test s hitro napravo, in le če je s hitrim testom ali postopkom za prepoznavo ali z obema metodama prepoznan znak prisotnosti prepovedane droge.
Za obstoj prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP velja zakonska domneva, da je voznik pod vplivom prepovedane droge, če se s strokovnim pregledom (katerega del je tudi toksikološka preiskava) ugotovi prisotnost le te v krvi, zato ocena zdravnice za obstoj prekrška ni relevantna.
odklonitev strokovnega pregleda - opozorilo na posledice - vsebina zapisnika
Ker opozorilo o posledicah odklona oprave strokovnega pregleda ni obveznost policista, pritožbeno problematizirana okoliščina, ali je bila opomba o opozorilu na posledice odklona vpisana pred podpisom zapisnika s strani obdolženca, ali naknadno, za samo odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek niti ni relevantna, saj bi vsi zakonski znaki obdolžencu očitanega prekrška bili podani tudi v primeru, če bi bil dejansko potrjen obdolženčev zagovor, da ga poslujoči policist ni seznanil s posledicami odklona strokovnega pregleda. Četudi je policist obdolžencu pojasnil, da mu lahko z opravo strokovnega pregleda nastanejo dodatni visoki stroški, (po tem, ko je obdolženec policistu priznal, da je prejšnji dan pokadil en joint), je odločitev glede tega ali bo opravil strokovni pregled ali pa bo to odklonil, izključno v domeni obdolženca, ki bi se kot voznik z opravljenim teoretičnim in praktičnim delom usposabljanja za vozniški izpit B kategorije moral zavedati obveznosti, da ravna v skladu z odredbo policista in se zavedati tudi posledic odklona odrejenega strokovnega pregleda.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na podlagi izpovedb policistov ne more z gotovostjo zaključiti, da sta glede na nočni čas dejansko opazila in neposredno zaznala obdolženca, ko naj bi vozil osebni avtomobil, ne glede na trditve, da naj bi šlo za osvetljeno parkirišče.
Res je, da dejstvo, da sta policista postopek z obdolženim začela šele po tem, ko je pristopil do njiju, obdolženega nikakor ne obvezuje obveznosti ravnati po navodilih in ukazih službujočih policistov, vendar to velja le v primeru, če je jasno in nedvoumno ugotovljeno, da je obdolženec, ki sta mu policista odredila preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom tudi dejansko bil voznik motornega vozila v cestnem prometu, kar pa na podlagi izpovedb policistov ni dokazano, saj zaznave policistov o tem, kdo je bil voznik, niso na ravni gotovosti.
vožnja pod vplivom mamil - prisotnost mamil v organizmu - načelo in dubio pro reo - milejši predpis
Načelo uporabe milejšega predpisa se izrecno nanaša na uporabo materialnega predpisa, ne velja pa za upoštevanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče namreč dejansko stanje ugotavlja na podlagi razpoložljivih dokazov, ki jih mora skrbno pretehtati ter dokazno oceniti vsakega zase in vse skupaj v medsebojni povezavi ter na podlagi tega sprejeti zaključke o tem, katera dejstva so dokazana in katera ne. Če ima pri tem sodišče na voljo dva dokaza glede istega odločilnega dejstva, mora torej oba dokaza oceniti in nato obrazložiti, kateremu dokazu verjame. V korist obdolženca po načelu in dubio pro reo pa lahko odloča le v primeru, če ne more z gotovostjo ugotoviti, da so obdolžencu dokazani vsi zakonski znaki očitanega prekrška, taka situacija pa v obravnavani zadevi ni izkazana.
električni skiro - posebna prevozna sredstva - pravna praznina - ureditev de lege ferenda - dejanje ni prekršek
Električni skiro je glede na definicijo posebnih prevoznih sredstev, ki izhaja iz 30. točke 3. člena ZPrCP, nedvomno uvrstiti pod pojem posebnih prevoznih sredstev, saj nenazadnje gre v osnovi za skiro. Ker pa ga poganja električni motor in ker presega hitrost gibanja pešcev, je električni skiro nedvomno posebno prevozno sredstvo, ki ga poganja motor in ki presega hitrost pešcev, uporaba teh posebnih prevoznih sredstev pa glede na določbo petega odstavka 97. člena ZPrCP izrecno ni dovoljena.
Ureditev de lege ferenda ne more biti utemeljen razlog za ustavitev postopka o prekršku na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 (ker očitano dejanje ni prekršek) z obrazložitvijo, da ni mogoče s potrebno gotovostjo zaključiti, da je oseba s svojim ravnanjem izpolnila zakonske znake očitanega ji prekrška, če sodišče glede tega ravnanja predhodno ugotovi, da je po veljavni zakonodaji prepovedano in da predstavlja prekršek.
nezakonito bivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - opravljanje dela - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje
Izdano potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za namen študija tujcu namreč omogoča samo dovoljeno prebivanje v Republiki Sloveniji do odločitve o njegovi prošnji, ne more pa tujec na podlagi vložene prošnje iz 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.
Nedvomno je namen dovolitve prebivanja tujcu v Republiki Sloveniji zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija, predvsem omogočiti storilcu, da do odločitve o njegovi prošnji biva v Republiki Sloveniji in v tem času opravlja študijske obveznosti. V kolikor v te študijske obveznosti sodi tudi praktično usposabljanje na delovnem mestu oz. opravljanje obvezne prakse, pa mora biti izkazano, da tako delo ustreza pogojem iz petega odstavka 44. člena ZTuj-2, česar pa storilec s predloženimi dokazili in navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni uspel izkazati.
ZOro-1-UPB1 člen 54, 56, 82, 82/1, 82/1-12, 82/1-24, 82/4.. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 8, 8/8, 9.. URS člen 153.
S 54. členom ZOro-1 je torej predpisano, da morajo biti prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb, z osmo alinejo 8. člena Pravilnika pa je predpisano, kako morajo biti varovani prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča. Navedena določba Pravilnika tako določa zgolj način za dosego naloge, ki je določena z zakonom, in te naloge originarno ne določa. Gre torej za dopolnjevanje zakonske norme na način, ko dopolnjevanje zajame samo tisto, kar nujno izhaja iz zakonske norme, pa v njej ni izrecno predpisano. Zato očitek, da je osma alineja 8. člena Pravilnika v neskladju s 54. členom ZOro-1, ni utemeljen.
zahteva za sodno varstvo - koncentracija - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - protiustavnost - načelo enakosti - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah - globa za prekršek - opomin - izrek opomina
Nesprejemljivo je stališče pritožnika, da je inkriminirana količina iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1 vsebovana v prekršku po 2. alineji prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1, saj primerjava obeh prekrškovnih določb pokaže, da gre za dvoje različnih izvršitvenih ravnanj, ki sta sankcionirani kot prekršek.
Z vidika ustavno sodne presoje je nesprejemljivo stališče o protiustavnosti roka 5 dni iz določbe četrtega odstavka 55. člena ZP-1 in roka 8 dni iz določbe prvega odstavka 60. člena ZP-1, ki jo pritožnik gradi na okoliščinah konkretnega primera in meni, da bi roki zaradi obsežnosti zadeve morali biti daljši. Takšno stališče bi pomenilo, da bi v vsakokratnem primeru zakon glede na obsežnost zadeve, ali glede na lastno interpretacijo o obsežnosti zadeve, moral določati daljši rok za uveljavljanje pravice do izjave in pravnega sredstva.
Predpis o prekršku iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZPOmK-1 ne določa, da je storilec lahko odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom, zaradi česar krivdna oblika ni zakonski znak prekrška in ni potrebno, da bi bila konkretizirana v izreku odločbe, temveč zadošča, da je vsebovana v razlogih odločbe o prekršku.
Pravica do izjave iz četrtega odstavka 55. člena ZP-1 ne obsega pravice, da bi storilec bil vnaprej seznanjen z načinom odmere globe in z dejstvi in okoliščinami, ki jih pristojni organ namerava pri tem uporabiti.
Ker pravna oseba kot umetna tvorba prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, se pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin lahko upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pri obravnavanem prekršku ne gre za trajajoči prekršek, temveč za enkratno opustitev, ne strinja pa se s pritožnikom, da kot okoliščino pri odmeri globe ne bi smelo upoštevati trajanja zamude pri priglasitvi koncentracije, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot obteževalno okoliščino, ki pa se ob dejstvu, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo tudi druge okoliščine, ki so ga vodile do bistvenega znižanja globe, v večji meri ne odraža več v izrečeni globi.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/4, 56/8, 59, 59/1, 60.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja, zato ne bi smel voziti.
Obdolženec je bil z določili ZVoz-1 seznanjen na teoretičnem delu izpita, prav tako iz zagovora kot nedvomno izhaja, da se je zavedal, da vloge za izdajo vozniškega dovoljenja ni uspel vložiti (ne glede na to, kaj je bil razlog za to), zato preprosto voziti ne bi smel.
Zaposlena na avtošoli ni merodajna za razlago določil ZVoz-1.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 46a, 53g, 57, 57/1, 57/1-14. URS člen 2, 28, 28/1. ZP-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 136, 136/1, 136/1-1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - blanketna norma - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ iz 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka sama, nimajo učinkov in se ne upoštevajo. Četudi je vloga take osebe poimenovana kot pritožba, sodišče nima obveznosti, da bi tako vlogo procesno obravnavalo.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe, ki jo je samostojno vložil I. B. kot oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ni pravilna, saj ne glede na poimenovanje dejansko ne gre za pritožbo, o kateri bi sodišče moralo odločiti s procesnim sklepom. To pa pomeni, da tudi ne bi smelo vlagatelju procesno neupoštevnega pisanja naložiti v plačilo sodno takso za izpodbijani sklep.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042269
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 133.
prekoračitev hitrosti - nedovoljen dokaz - meritev hitrosti v cestnem prometu - ustavitev vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu - dokazi in dokazovanje
Pravilnik za nesamodejne merilnike hitrosti predpisuje, da morajo imeti takojšni prikaz hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi neposredno oz. takoj po zaključku meritve morala biti meritev hitrosti pokazana vozniku, zaradi česar bi moral biti voznik ustavljen na kraju, kjer so se opravljale meritve. Poleg tega, da taka razlaga ni v skladu z izrecnim zapisom drugega odstavka 16. člena Pravilnika, je to tudi strogo tehnično nemogoče, saj tudi ustavitev vozila, kateremu je izmerjena hitrost vožnje lahko traja določen čas. Taka razlaga pa bi bila tudi v nasprotju s samim namenom meritev hitrosti, saj bi v primerih, ko voznik ne bi upošteval znaka policista, s katerim ga ustavlja in bi odpeljal naprej, da bi se izognil kontroli in kaznovanju, ter v primerih, ko fizično ni mogoče voznika ustaviti neposredno na kraju ugotovljene kršitve, ker je hitrost vožnje bila izmerjena odhajajočemu vozilu (kot v obravnavani zadevi), bila izključena vsaka možnost dokazovanja in kaznovanja za evidentno storjeni prekršek, s katerim je voznik ogrožal varnost cestnega prometa. Z
apisnik o merjenju hitrosti (priloga A1) ni zapisnik, ki bi ga policisti bili dolžni sestaviti v skladu s 55. členom ZP-1 in tudi ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), da bi se ga štelo za javno listino, a gre vseeno za enega izmed listinskih dokazov, ki predstavlja dopustno dokazno sredstvo, ki ga je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 133. člena ZP-1 dokazno ocenjevalo tudi v odnosu z drugimi izvedenimi dokazi.
ZPrCP člen 106, 106/3. ZMV-1 člen 16, 16/5, 25, 25/6.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - vpliv psihoaktivnih substanc - odgovornost za prekršek - vozniško dovoljenje kot listina
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da obdolženec v času vožnje motornega vozila pri sebi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. To je potrdil tudi sam obdolženec v svojem zagovoru. Ker tako z ničemer ni izkazano, da bi obdolženec karkoli ukrenil v zvezi z odtujitvijo vozniškega dovoljenja oz. da ni imel možnosti zadeve ustrezno urediti na upravni enoti, ni nobenega dvoma o njegovi odgovornosti za strojeni prekršek.
Ker se ob ugotovljeni prisotnosti prepovedanih substanc v krvi voznika ne ugotavlja dejanski vpliv teh substanc na vozniške sposobnosti v konkretnem primeru, so za odločitev o prekršku vožnje pod vplivom prepovedanih substanc nerelevantni pritožbeni poudarki tako obdolženca kot tudi zagovornika, da naj bi obdolženec vse preizkuse v okviru kliničnega dela strokovnega pregleda opravil več kot odlično.
Glede na to, da obdolženec vztraja pri tem, da ne uživa prepovedanih substanc, a hkrati priznava, da jemlje Apaurin, ki vsebuje diazepam, ter Zaldiar, ki vsebuje psihoaktivno snov tramadol, se poraja vprašanje, ali se obdolženec sploh zaveda kakšno medikamentno terapijo prejema in ali je seznanjen s tem, kakšne posledice ima lahko to na udeležbo v cestnem prometu.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040220
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 13, 13/1, 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZP-1 člen 154, 154-2, 154-3.
javna pot - cestni promet - lokalna cesta - policijska pooblastila - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu - vožnja pod vplivom alkohola
Obdolženka je vozila po lokalni cesti, ki je označena kot javna pot, ki je prosto dostopna vsem in je namenjena javnemu cestnemu prometu, kar pomeni, da je mogoče pričakovati tudi druge udeležence javnega cestnega prometa. Tako ni dvoma, da gre za javno cesto v smislu 24. točke prvega odstavka 2. člena ZCes-1, na kateri veljajo določila ZPrCP.