DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PREKRŠKI
VSL00035086
ZDR-1 člen 134, 134/2, 135, 217, 217/1, 217/1-27, 217/2, 217/4. ZPIZ-2 člen 134a, 134a/6, 134a/7. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-1, 62a/1-2, 65, 65/2, 65/3.
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - zahteva za sodno varstvo - pravna opredelitev prekrška - sprememba pravne kvalifikacije - pristojni prekrškovni organ - odprava odločbe o prekršku
Iz opisov prekrškov v izreku odločbe o prekršku izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec, temveč je v izreku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora.
Ker delodajalec stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034096
ZPrCP člen 106, 106/3.
vožnja pod vplivom mamil - krvna analiza - pravica do izjave v postopku
Obdolženec tudi v pritožbi priznava, da je prejšnji večer na izrecno prigovarjanje prijateljev poizkusil droge, kakšna je bila količina in ali je čutil kak vpliv drog, pa za ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom drog niti ni pomembno. Glede na rezultat toksikološke preiskave je očitno, da je obdolženec zaužil tudi MDMA, ki pa je v krvi ostal tudi naslednje jutro, njegova prisotnost v krvi obdolženca med vožnjo pa pomeni, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, ne glede na to, ali je pri tem kršil še kakšno drugo določbo ZPrCP ali drugega predpisa, ki ureja varnost cestnega prometa, zaradi česar je neutemeljeno pritožbeno poudarjanje, da je sicer vozil v okviru cestnoprometnih predpisov. Neutemeljeno pa je tudi nestrinjanje z rezultati kromatografske preiskave vzorca krvi, ki ga obdolženec izraža šele v pritožbi. Ker mu je poročilo o toksikološki analizi bilo vročeno 20. 2. 2020, bi nedvomno lahko vsaj na zaslišanju 6. 3. 2020 izrazil svoje nestrinjanje, a iz zagovora ne izhaja, da bi na kakršenkoli način oporekal rezultatom toksikološke analize krvi. V pritožbi izraženo nestrinjanje tako predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj ni z verjetnostjo izkazano, da obdolženec tega ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, hkrati pa gre zgolj za pavšalno nasprotovanje rezultatom analize krvi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033753
ZSKZDČEU-1 člen 3, 190, 190/1.
vezanost na odločitev tujega organa - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - dejansko stanje prekrška
Pritožbene navedbe, da vozila ni vozil on, da tudi ni in v času storitve prekrška ni bil odgovorna oseba družbe S. d. o. o., temveč je to B. S., ki tudi sprejema pošto in da od začetka leta 2018 v tej družbi ni več aktiven (čeprav je po podatkih iz Poslovnega registra pri AJPES bil do 23. 9. 2019 vpisan kot direktor in tudi sam navaja, da ni več odgovorna oseba od 13. 9. 2019), so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne. To je namreč stvar dejanskega stanja v postopku odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - vročitev odločbe o prekršku
Iz dokumentacije, ki jo je sodišču prve stopnje predložil pristojni organ države izdaje, ne izhaja, da bi odločba o prekršku, katere izvršitev se zahteva, bila vročena storilcu, kar lahko vpliva na presojo obstoja razloga za zavrnitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - vožnja pod vplivom alkohola
Neutemeljeno je tudi vztrajanje pri stališču, da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti nima nobene dokazne vrednosti, ker 107. člen ZPrCP ni usklajen z določbami 1., 55., 57. in 109. člena ZP-1, ki zahteva uporabo ustreznega tehničnega sredstva, med katere elektronski alkotest ne spada. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zakonitost uporabe elektronskega alkotesta izhaja iz prvega in drugega odstavka 107. člena ZPrCP in tako ni nobenega dvoma, da tudi elektronski alkotest kot indikator sodi med tehnična sredstva za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Zatrjevanja o neusklajenosti 107. člena ZPrCP z določbami ZP-1 so tako zgolj plod obdolženčevega napačnega razumevanja predpisov.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4.
Pravica do povračila materialnih stroškov v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja ne pomeni, da je izvedenec upravičen do dodatnega plačila za delo, ki bi ga sicer moral naročiti pri drugem izvajalcu, a ga je (zaradi zniževanja stroškov) dejansko opravil sam, kot to očitno zmotno meni pritožnik. Pravica do povračila materialnih stroškov zagotavlja, da se izvedencu nadomesti denarna sredstva, ki jih je založil za plačilo storitev, ki jih je moral naročiti, da je opravil izvedensko delo. Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je namreč v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina
Neutemeljene so tudi trditve, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti nezakonit, da ga ni mogoče šteti kot zakonit dokaz in da bi ga sodišče v postopku odločanja moralo izločiti iz spisa. Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana, zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve, kjer je pravilno poudarilo, da se postopek preizkusa alkoholiziranosti in iz njega izvirajoči zapisnik vodita po pravilih upravnega postopka, prekrškovni postopek pa se začne šele, če je ugotovljeno, da ima obdolženec v organizmu več alkohola, kot je z zakonom dovoljeno.
ZSKZDČEU-1 člen 196. ZS člen 61. ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1.
dovoljenost pritožbe - predsednik sodišča
Predlog oz. pobudo za priznanje in izvrševanje sodbe o prekršku, ki jo je izdalo pristojno sodišče Republike Slovenije v zadevi o prekršku, se državi članici EU, v kateri naj bo sodba izvršena, posreduje preko Okrajnega sodišča v Celju, pri čemer je predlagatelj oz. pobudnik sodišče, ki je izdalo sodbo o prekršku, da je predlagatelj oz. pobudnik posredovanja v izvrševanje drugi državi članici EU sodišče in ne sodnik, ki je izdal sodbo o prekršku. Pritožbo lahko v imenu sodišča, ki je dalo pobudo za posredovanje v izvrševanje, vloži le njegov zakoniti zastopnik.
zahteva za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - načelo zakonitosti - odločba o prekršku - zakonski znaki prekrška
Ker je določba 105. člena ZEKom-1 namenjena varstvu konkurence na trgu elektronskih komunikacij, kršitev te določbe pomeni prekršek s področja varstva konkurence, za katerega je po prvem odstavku 232. člena ZEKom-1 za pravno osebo predpisana globa v odstotku skladno z določbo petega odstavka 17. člena ZP-1, ki zakonodajalcu daje pooblastilo za predpisovanje globe v odstotku letnega prometa.
Prekršek po 4. točki prvega odstavka 232. člena ZEKom-1 je storjen, če pravna oseba ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z dopustitvijo operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe ter s tem krši določbo 105. člena ZEKom-1, tako da oblika krivde ni zakonski znak prekrška in je v izreku odločbe o prekršku ni potrebno posebej navajati.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - potrdilo o plačilu - zavrnitev predloga
Storilec je s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal. Pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje predloga - prepozen predlog
Za sprejem izpodbijane odločitve, ki je procesne narave, so odločilne ugotovitve o o tem, kdaj se je iztekel rok za vložitev predloga za nadomestitev globe z družbeno koristnim delom in kdaj ter na kakšen način je storilec vložil predlog za nadomestitev globe.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033987
ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.
Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
umik zahteve za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrženje zahteve - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju temeljito proučiti pritožbenega izvajanja ter ugotoviti, zoper kateri PN je storilec vložil ZSV dne 27. 12. 2018 in na kateri PN se nanaša plačilo 400,00 EUR, ki je priloženo vloženi ZSV storilca, v ta namen bo moralo vpogledati tudi prekrškovni spis prekrškovnega organa v zvezi z izdajo PN št 182130000668 z dne 1. 10. 2018, za katerega prekrškovni organ trdi, da je ta PN postal pravnomočen in da naj bi globo v tem postopku storilec poravnal, odprta pa naj bi ostajala zadeva po izdani PN 182330000106 z dne 13. 12. 2018. Če se bo izkazalo, da zoper PN št. 182330000106 z dne 13. 12. 2018 storilec ni plačal globe v polovički, bo potrebno njegovo ZSV, za katero prekrškovni organ trdi, da je vložena pravočasno, obravnavati vsebinsko.
Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zmotni uporabi predpisa, ki določa prekršek, ki jih prekrškovni organ uveljavlja z navedbami, da bi sodišče moralo obdolženo osebo v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ šteti kot "drugega uporabnika" gozdnega zemljišča in ne bi smelo slediti le dikciji uporabe in rabe s sklicevanjem na lastnika, zakupnika ali uporabnika zemljišča. Odgovorna oseba pravne osebe je sicer res bila neposredni izvrševalec dejanj, ki predstavljajo objektivne zakonske znake prekrška in je ta ravnanja izvršila v imenu in s sredstvi obdolžene pravne osebe. Vendar je sodišče prve stopnje na podlagi zagovora in izpovedbe priče V. H., ki je potrdil, da je D. L. odpadke, ki so nastali pri izkopu na njegovih (drugih) parcelah, nalagal po njegovem naročilu, pravilno štelo V. H. kot dejanskega uporabnika.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00033982
ZSKZDČEU-1 člen 190, 190/4.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - potrdilo o plačilu
Ob taki procesni situaciji, ko pristojni organ Republike Avstrije na pozive sodišča prve stopnje ni odgovoril, je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034447
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/1, 46/1-3.
poklicna usposobljenost delavca - potrdilo o usposobljenosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je prepričanje pritožbe, da je zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, še posebej, ker je prvo sodišče tudi po predlogu obrambe preverilo, ali je poslujoči policist U. P. strokovno usposobljen za rokovanje z laserskim merilnikom in ugotovilo (list. št. 56), da je opravil ustrezno usposabljanje, zato so nekorektne pritožbene navedbe v smeri, da prisotnost na usposabljanju še ne dokazuje njegove usposobljenosti za njegovo uporabo. Nasprotno, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča so razlogi prvega sodišča v tem delu prepričljivi, zlasti še, kar je uradno merilno sredstvo (laserski merilnik hitrosti Prolaser 4) tudi uradno certificiran, kar izhaja iz potrdila o skladnosti (list. št. 55) zato že prvo sodišče glede na očitke, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga ni imelo nobene podlage za odrejanje izvedenca o merilnikih hitrosti in je ravnalo pravilno, ko je tak nesubstanciran dokazni predlog zavrnilo, saj obramba ni z ustrezno stopnjo verjetnosti pojasnila, na katera vprašanja bi postavljeni izvedenec v tej smeri sploh moral odgovarjati.