ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
vožnja pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
Obdolžencu se očita vožnja pod vplivom alkohola okoli 12.00 ure, medtem ko je preizkus alkoholiziranosti bil opravljen ob 13.50 uri, vendar je sodišče prve stopnje pri tem pravilno upoštevalo, da se zaužiti alkohol razgrajuje v jetrih, ki za razgradnjo alkohola v organizmu potrebujejo določen čas in pravilno sklepalo na to, da je ob izpovedbi obdolženca, da je na parkirišču spal uro in pol pred prihodom policistov, koncentracija alkohola v izdihanem zraku obdolženca v času vožnje bila celo višja od 0,90 miligrama na liter izdihanega zraka. Ob takih dejanskih okoliščinah natančno ugotavljanje koncentracije v času vožnje motornega vozila ni potrebno, saj koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje zagotovo ni mogla biti nižja od 0,52 miligrama na liter izdihanega zraka.
Nepomembna je pritožbeno izpostavljena okoliščina, ali je obdolženec v trenutku, ko se je odločil za vožnjo, čutil vpliv alkohola.
Ne držijo pritožbene navedbe, da koncentracija alkohola v izdihanem zraku kratek čas po zaužitju ne more biti enaka, kot po tem, ko alkohol prične učinkovati. Velja namreč ravno nasprotno, da je koncentracija alkohola v izdihanem zraku neposredno po zaužitju alkoholnih pijač višja kot čez čas, saj se alkohol nekaj časa zadrži v ustih in posledično tudi v sapi. Ravno zato je tudi predpisano 15-minutno čakanje pred opravo preizkusa.
Nobenega dvoma ni o tem, da je obdolženec pri taki vzvratni vožnji zapeljal čez robnik, ki označuje konec parkirnega prostora in zapeljal na travo ter pri tem trčil v drevo. Ne glede na to kakšna škoda je nastala na drevesu, je obdolžencu utemeljeno očitati, da se pred parkiranjem ni v zadostni meri prepričal, da lahko to stori varno za premoženje, med katero spadajo tudi drevesa.
Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.
Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .
S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče.
Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 19a/2, 20a, 20a/2, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus - nedovoljen predlog - nadomestni zapor - pogoji za odreditev
Cenzus 300,00 EUR, ki se kot formalni pogoj zahteva za odobritev dela v splošno korist, se lahko doseže tudi z enotno globo, izrečeno z eno odločbo za več prekrškov v steku, ni pa mogoče vanj všteti glob in stroškov, izrečenih z večimi odločbami o prekršku. Ta cenzus se zahteva ne glede na to, ali bi storilka glede na svoje prihodke sicer bila upravičena do nadomestitve po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Po določbi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 se nadomestni zapor lahko odredi le, če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamičen plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZUPJS člen 10.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
ZP-1 ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog.
ZP-1 člen 19a, 155, 155/1, 155/1-8, 192b, 192b/3, 192b/5, 202c.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Storilec je zaprosil za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora, zato bi sodišče moralo pri svojem postopanju uporabiti zakonska določila 13.a poglavja ZP-1 „postopek za odreditev nadomestnega zapora“ in ne določila 202.c člena ZP-1.
Okoliščina, ali je bil storilec pravilno povabljen, da se zglasi na razgovor za pripravo osebnega načrta, je odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zaključkov, da se storilec delu izmika (odločitev v smislu petega odstavka 192.b člena ZP-1) in sodišče nadaljuje s postopkom odreditve nadomestnega zapora ter izda sklep o nadomestnem zaporu, na kar bi moral biti storilec v sklepu poučen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037751
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 155, 155/2.
plačilni nalog - zakonski znaki prekrška - prekoračitev hitrosti v naselju - naselje - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Odsotnost izrecne navedbe naselja še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje pregona - absolutno zastaranje - splošni zastaralni rok
Zakonodajalec za prekršek po tretjem odstavku 109.a člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN -2 ni izkoristil možnosti določitve daljšega zastaralnega roka, zato v konkretnem primeru velja splošno določilo o absolutnem zastaranju pregona, to je 4 leta od storitve prekrška.