ZP-1-UPB3 člen 65, 65/12, 136, 136/1, 136/1-1. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2.
inšpekcijski nadzor - zaposlovanje na črno - subjektivni element - malomarnost
Ugotovitev prekrška temelji na inšpekcijskem nadzoru, ki ga je opravil pristojni organ. Ob zaustavitvi vozila, last storilke - pravne osebe, je bilo ugotovljeno, da se je z vozilom opravljal prevoz v okviru dejavnosti pravne osebe in kdo je bil voznik. Ta je podal tudi izjavo, da ima s pravno osebo sklenjeno pogodbo o delu, ki jo je inšpekcijski organ v nadaljevanju preverjal (ker se voznik na kraju samem ni izkazal z ustrezno listino). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je v tej fazi inšpekcijskega postopka pooblaščena uradna oseba zgolj opravljala nadzor nad izvajanjem ZPDZC-1 in ugotavljala dejstva v zvezi s tem postopkom. Zato ni bila dolžna dajati osebi, pri kateri je opravljala nadzor, pravnih poukov po določbah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Zakona o kazenskem postopku, saj postopka o prekršku v tej fazi sploh še ni bilo. Zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno zato ni nedovoljen dokaz.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno relevantna dejstva
Storilec v pritožbenih navedbah zanika, da bi storil očitan mu prekršek in svoje trditve utemeljuje s pojasnilom, da s tem vozilom niti ni mogoče voziti tako hitro, s tem pa pristojnemu organu države izdajateljice očita, da je zmotno ugotovil dejansko stanje v postopku o prekršku. Take navedbe bi lahko storilec uveljavljal le v postopku o prekršku pred pristojnim organom države izdajateljice tako, da bi zoper odločbo o prekršku, vložil pravočasen ugovor, kot je bil poučen v navedeni odločbi, ki mu je glede na fotokopijo vročilnice na l. št. 11 spisa, bila vročena osebno 14. 11. 2022. V predmetnem postopku pa take navedbe niso upoštevne, saj je o odgovornosti storilca za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.
odgovornost lastnika vozila - pravica do poštenega postopka - zaslišanje storilca
Ker sodišče storilca pred izdajo sodbe ni zaslišalo, čeprav je iz navedb v zahtevi za sodno varstvo mogoče sklepati, da je storilec smiselno predlagal svoje zaslišanje, so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila storilcu s takim postopanjem sodišča kršena pravica do poštenega sodnega postopka in do zaslišanja pred sodiščem.
Ker storilec ni podal izrecnih dokaznih predlogov, v svojih navedbah tekom postopka pa tudi ni niti nakazal, da bi še obstajali kakršnikoli dokazi za njegove trditve, je neutemeljeno smiselno uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist ter načela materialne resnice.
Sodišče je ugotovilo, da sta oba voznika v križišče zapeljala pri zeleni luči in da torej druga udeleženka prometne nesreče ni zapeljala v križišče pri rumeni luči, kot je to sicer trdila priča D. D., v taki situaciji pa je nedvomno pri vožnji skozi križišče imela prednost druga udeleženka prometne nesreče. Glede na ugotovljene poškodbe na vozilih pa je povsem jasno, da storilec v času, ko je prišlo do trčenja, s svojim vozilom ni miroval v križišču in zato ni mogoče šteti za dokazano, da je že z zaustavitvijo v križišču zaprl pot drugi voznici, ki je pripeljala iz nasprotne smeri, da bi morala slednja po načelu defenzivne vožnje, kljub temu da je imela prednost pri vožnji skozi križišče, svoje vozilo ustaviti in počakati, da se križišče izprazni.
Pravica do pravnega sredstva je sicer res človekova pravica, vendar ni absolutne narave, kar pomeni, da je način njenega izvrševanja mogoče predpisati z zakonom. Tako procesni zakoni z namenom zagotavljanja pravne varnosti določajo roke, v katerem morajo stranke vložiti pravna sredstva in s tem uveljavljati svojo ustavno varovano pravico, kot tudi posledico, ki je v tem, da se o prepozno vloženem pravnem sredstvu ne odloča vsebinsko.
konkretizacija - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - izrek odločbe
Zgolj na podlagi pavšalnega očitka, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za cestninjenje, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, odgovornosti kršitelja po oceni sodišča prve stopnje še ni mogoče utemeljiti, saj ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja.
zahteva za sodno varstvo - prekršek - zakonski znaki prekrška - odjava vozila iz prometa - vrnitev registrskih tablic - nemogoča obveznost - izpolnitev obveznosti
Drugi odstavek 39. člena ZMV-1 določa, da mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, in sicer v primerih, ki so navedeni v 1. do 8. točki tega odstavka. Čeprav citirana določba določa, da mora lastnik vozila hkrati z odjavo izročiti tudi registrske tablice, to še ne pomeni, da je vozilo mogoče odjaviti le ob predložitvi registrskih tablic in da storilec obveznosti odjave vozila objektivno ni mogel izpolniti, ker registrskih tablic ni imel v posesti. Obveznost lastnika registriranega vozila je, da v primerih, ki so taksativno določeni v citirani določbi, registrirano vozilo odjavi. Hkrati z odjavo je sicer dolžan izročiti tudi registrske tablice, vendar pa te obveznosti ni mogoče razlagati kot pogoja za odjavo vozila, kar je pravilno pojasnilo tudi že sodišče prve stopnje. Citirana določba namreč ne predpisuje, da je odjava vozila mogoča le ob predložitvi registrskih tablic, to tudi ne izhaja iz njene dikcije.
ZP-1 člen 9, 56, 56/4, 57b, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 159. URS člen 28.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora biti razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta z izrekom odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.
ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14a,. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/11.
razlogi za ustavitev postopka o prekršku - subjektivni element - davčni prekršek - beneficium cohaesionis
Če je namreč storilka račun imela in ji ga je banka zaprla brez pojasnila2, prav tako pa tudi pri drugih bankah brez njihovega ustreznega pojasnila ni uspela doseči odprtja novega, ji ni mogoče očitati malomarnosti glede prekrška po 14. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-5, 5, 5/1, 5/1-5, 5/8, 5/9, 23, 23/1, 23/1-5. ZDR-1 člen 5, 5/2.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - državljani tretjih držav - pojem zaposlitev - delodajalec - elementi delovnega razmerja - nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije - prekršek neznatnega pomena - kolektivni prekršek
V obravnavani zadevi ne gre za prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak za prekršek po ZPDZC-1, zato je vsebino zakonskih znakov prekrška potrebno tolmačiti po določbah tega zakona (in ne ZDR-1, kot to zmotno meni pritožba). Prekršek iz 5. alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 stori delodajalec, ki nezakonito zaposli državljana tretje države in s tem krši 5. alinejo prvega odstavka 5. člena tega zakona. Delodajalec je v 2. točki prvega odstavka 2. člena ZPDZC-1 za potrebe tega zakona opredeljen kot pravna oseba,1 pri kateri se opravlja delo ali omogoča opravljanje dela. Drugače kot po drugem odstavku 5. člena ZDR-1, ki status delodajalca veže na zaposlitev na podlagi sklenjene pogodbe zaposlitvi, po ZPDZC-1 pravna oseba torej dobi status delodajalca zgolj s tem, da fizično osebo vključi v svoj delovni proces na način, da ta opravlja delo oziroma ji omogoči opravljanje dela. In to je - logično - tudi vsebina pojma "zaposlitve" pri delodajalcu po ZPDZC-1.
Pomanjkanja delovne sile po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot okoliščino, zaradi katere bi bila nezakonita zaposlitev posebno lahko dejanje, enako pa velja tudi za zahtevnost postopkov zaposlovanja tujcev.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.
plačilo polovičnega zneska globe - umik zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Z zavrženjem zahteve za sodno varstvo se namreč posega v pravico do pravnega sredstva, ki je ustavno varovana kategorija, zaradi česar mora za upravičenost takega posega biti izkazano, da je plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, posledica storilčevega voljnega ravnanja. Zato je poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, potrebno tudi zanesljivo ugotoviti, kdo je to plačilo izvršil, na kakšni podlagi oziroma s kakšnim namenom, predvsem pa ali je to plačilo bilo izvršeno po volji oz. s soglasjem storilca.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-2. URS člen 28, 28/1. ZOUTPI člen 42, 42/1, 42/1-23.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - nadzorstvena dolžnost - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Že prekrškovni organ je ugotovil, da je pravna oseba izvršila materialnopravno dolžnost seznanitve s pravili ravnanja, da do prekrška ne bi prišlo in je v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška.
Navedbe prekrškovnega organa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek že zgolj zato, ker je do prekrška prišlo, in da v primeru, če bi pravna oseba storila vse, kar je v njeni moči in bi objektivno ravnala z namenom preprečitve storitve prekrška, se prodaja cigaret mladoletni osebi ne bi izvršila, predstavljajo objektivno odgovornost pravne osebe za prekršek, ki je ZP-1 ne pozna.
Morebitno neodzivanje pravne osebe na predhodne kršitve bi lahko kazalo, da v okviru dolžnega nadzorstva ni pravočasno izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev izvršitve prekrška, kar bi pomenilo, da razbremenitev (ekskulpacija) na podlagi druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 ne pride v poštev. Neodzivanje na predhodne kršitve drugih pravnih oseb - trgovcev pa ne more biti razlog za neobstoj ekskulpacijskega razloga.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
zaslišanje storilca - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - zaslišanje priče
Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.
kršitev cestnoprometnih predpisov - vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi
Ne glede na to, da je bil v njegovi smeri vožnje en sam pas, je storilec vozil v nasprotni smeri po smernem vozišču z dvema prometnima pasovoma. Prav ta položaj pa ureja šesti odstavek 38. člena ZPrCP.
odgovornost pravne osebe za prekršek - neznani neposredni storilec prekrška - smrt storilca - ustavitev postopka
Res je sicer, da v posledici smrti neposrednega storilca ni več mogoče voditi postopka o prekršku zoper njega in da je v skladu s 6. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 v takem primeru potrebno postopek o prekršku zoper neposrednega storilca ustaviti. Vendar navedeno dejstvo v razmerju do pravne osebe predstavlja zgolj dejansko oviro za vodenje enotnega postopka zoper neposrednega storilca ter pravno osebo, ne pa tudi ovire za ugotavljanje odgovornosti pravne osebe za dejanje, ki ga je storil neposredni storilec.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3, 14/3-2, 139. ZCes-2 člen 34, 34/6, 35, 35/4.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dokazni predlog
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da storilec ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi z določeno stopnjo verjetnosti dokazal, da je neposredni storilec (voznik) prekrška storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška, je v nasprotju s spisovnim gradivom, saj je storilec v dokaz svojim trditvam predlagal zaslišanje samega sebe in prič, kar v skladu s procesno zakonodajo šteje kot veljaven dokaz za dokazovanje pravno relevantnih dejstev. Ta dokaz je sodišče nenazadnje tudi izvedlo, vendar ga ni dokazno ocenilo.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - kraj storitve prekrška
Prekrškovni organ je ob pregledu tahografa in voznikove kartice ugotovil, da je bil prekršek storjen v času med 1.1. in 6.1.2023. Pritožnik je že v zahtevi za sodno varstvo trdil, da je bilo vozilo v spornem obdobju v A., kar izhaja tudi iz predloženega izpisa za tovornjak. Če je tako, slovensko sodišče za odločanje o prekršku ni pristojno, ne glede na to, da so ga naknadno ugotovili slovenski prekrškovni organi.