storilec prekrška - pravna oseba - ekskulpacijski razlog
Nobenega dvoma ni, da mora voznik, ki je zadolžen za vozilo, opozoriti, da vozilo ni tehnično brezhibno, vendar to ne pomeni, da pravni osebi (lastnici vozila in delodajalki) v zvezi s tem ni treba storiti ničesar, posebej še, ko gre za pomanjkljivost, ki je po eni strani takoj opazna, po drugi strani pa traja kar nekaj časa, da pnevmatike niso več brezhibne (in ne gre za hipno napako). Kljub temu je bila omogočena vožnja z neustreznimi pnevmatikami. Očitno torej je, da pritožnica nima ustrezno organiziranega nadzora, da bi lahko preprečila tovrstne kršitve. Ker pravna oseba ne more biti neposredni storilec prekrška, določba 14. člena ZP-1 izhaja iz predpostavke, da je neposredni storilec tako tesno povezan s pravno osebo, da dejansko ravna v njenem imenu in za njen račun. Zato se pravna oseba lahko ekskulpira le takrat, kadar bi bilo njeno sankcioniranje neupravičeno in nepravilno. V predmetni zadevi glede na zgoraj povedano ne gre za tak primer.
Za dopustnost poslovanja ob nedeljah morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za prodajalno na mejnem prehodu in da površina prodajnega prostora ne presega 200 m². Tak opis je bil tudi v izreku odločbe, saj je prekrškovni organ storilcema očital, da je bila na dan nedelje, 28.8.2022, poslovalnica pravne osebe odprta, čeprav prodajalna ni na območju mejnega prehoda in čeprav je površina presegala 200 m². V opisu so bili tudi konkretizirani vsi znaki prekrška (opisana je bila lega stavbe in navedeno, da površine prodajalne znaša 380 m²) in sta imela storilca možnost obrambe.
ZPrCP člen 26, 46, 46/6, 46/6-5. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 52, 52/2, 144, 144/1, 156, 156/1, 156/1-3, 171b, 171č.
načelo ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - kršitev materialnih določb zakona - hitri postopek o prekršku - voznik začetnik - stvarna pristojnost organa - glavna in stranska sankcija - kazenske točke v cestnem prometu - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari
Prvoten plačilni nalog prekrškovnega organa je bil odpravljen, zato ne gre za podvajanje postopkov oziroma za dvakratno sojenje.
ZP-1 člen 66, 66/3, 155, 155/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 58/7.
hitri postopek o prekršku - instrukcijska maksima - dopustni pritožbeni razlog
Pritožnik zatrjuje, da četudi je nasprotni udeleženec pripeljal čez rdečo luč, to na obravnavani prekršek ne vpliva, saj bi ga storilec po pravilu srečanja kljub temu moral spustiti mimo. Vendar takšnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti. Navedena pravna podlaga namreč določa, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. Ker iz zaključkov izpodbijane sodbe izhaja, da ni mogoče izključiti možnosti, da je nasprotni udeleženec A. A. zapeljal v križišče čez rdečo luč, tudi ni mogoče zaključiti, da je bil na istem prednostnem nivoju (primerjaj 1. točko prvega odstavka 99. člena ZPrCP ter drugi odstavek 100. člena ZPrCP).
ZP-1 člen 6a. ZPrCP člen 42, 42/4, 155, 155/1, 155/1-8.
prekršek neznatnega pomena - razlogi o odločilnih dejstvih - škodljiva posledica
Pojem škodljivih posledic v okviru tega instituta zajema vso materialno in nematerialno škodo ter najrazličnejše nevšečnosti, ki jih povzroči storjeni prekršek v sferi različnih oseb oziroma na različnih področjih, neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je nepomembna tako v premoženjskem kot v vrednostnem smislu, kar je treba presoditi ob upoštevanju (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera.
Pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do uporabe slovenskega jezika v postopku pred tujim prekrškovnim organom. Direktiva (EU) 2015/413, na katero se v zvezi s tem sklicuje v pritožbi, namreč ureja čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu ter strankam v takih postopkih daje le pravico, da tuji državni organi z njimi komunicirajo v jeziku, ki ga razumejo (15. točka preambule navedene Direktive ter tretji odstavek 5. čelna te Direktive), ne pa tudi, da stranka z njimi komunicira v lastnem jeziku, saj državni organ oziroma sodišče posluje v uradnem jeziku svoje države, in nemščina je uradni jezik Republike Avstrije (8. člen Zveznega ustavnega zakona). Pritožbena zatrjevanja storilca, da je organ države izdaje odločbe neupravičeno zahteval od storilca, da pravna sredstva vlaga v nemškem jeziku so glede na navedeno neutemeljena.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec zanika storitev prekrška in pojasnjuje, da naj bi pregon za prekršek zastaral, ter da krivda za očitani prekršek storilcu ni bila dokazana. Te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška.
hitri postopek o prekršku - razbremenilni dokazi - zaslišanje priče - instrukcijska maksima
Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj ob nepotrjenem zaključku o izmikanju priče A. A. ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje enako skrbno kot okoliščine, ki so storilki v korist, razčistilo tudi okoliščine, ki storilko obremenjujejo.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - prevod odločbe
Ker je glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izkazana domneva, da so bile kršene temeljne pravice iz 6. člena Pogodbe (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ), je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za priznanje in izvršitev izpodbijane odločbe organa države izdaje zavrnilo.
zahteva za sodno varstvo - upravičenci - dopustnost zahteve
Glede na to, da se sklep oziroma odločitev prekrškovnega organa z dne 14. 6. 2023 nanaša na odločitev o vlogi (konkretno ugovoru) A. A. ter da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (z dne 24. 4. 2024) odločalo o zahtevi za sodno varstvo A. A. zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o njegovi vlogi oziroma ugovoru, je zaključek sodišče prve stopnje, da je navedena ZSV nedovoljena, ker vlagatelj ni kršitelj po izdanem plačilnem nalogu z dne 26. 1. 2023, nepravilen, saj posega v vlagateljevo pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenje (URS).
Osebi, na kateri se nanaša sklep o zavrženje njene vloge mora biti namreč zagotovljeno sodno varstvo oziroma pravno sredstvo zoper tako odločitev, kar pomeni, da je njegovo izpodbijanje zaključka o nedopustnosti njegove vloge potrebno obravnavati vsebinsko
uporaba zvočnih naprav - zakonski znaki prekrška - cestni promet
Uporaba telefona, ki zmanjšuje vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne pomeni zgolj glasovnega oziroma tekstovnega komuniciranja. Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec mobilni telefon držal v roki na volanu, pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo uporabe mobilnega telefona niso utemeljeni.
Tudi pritožbenim trditvam, da sodišče prve stopnje ni z ničemer pojasnilo, da naj bi držanje telefon v roki zmanjševalo vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ni mogoče pritrditi, saj je zaključek o tem sodišče prve stopnje napravilo v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne glede na to, da je sicer res bolj skopo obrazložen, pa ob dejstvu, da gre glede na dikcijo prvega odstavka 35. člena ZPrCP1 za nižji dokazni standard, zadošča za zaključek o obstoju tudi tega zakonskega znaka prekrška po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP
Sodišče prve stopnje je upoštevaje prepričljivo izpovedbo policista A. A., ki je kritičnega dne vodil postopek s storilcem, zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca grafološke in forenzične stroke z razlogi, da je policist na zaslišanju v razpravni dvorani storilca kot voznika neposredno prepoznal.
Ob tem, ko po določbi tretjega odstavka 41. člena ZNPPol lahko policisti, če dvomijo o pristnosti javne listine ali je oseba nima ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, ugotavljajo identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc po tem zakonu, uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen, po določbi prvega odstavka 112. člena ZNPPol pa policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, pri čemer smejo podatke o biometričnih značilnostih oseb obdelovati pri identifikacijskem postopku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca forenzične stroške ni bil kršen 68. člen ZP-1.
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Obdolženčeva laična vsebinska napoved pritožbe z dne 25. 1. 2024 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Obdolženec je v njej je navedel sodbo zoper katero se pritožuje, hkrati pa je podal razloge, zaradi katerih se pritožuje, obrazložitev, predlog in podpis. Na podlagi navedenega je razvidno, da je obdolženec že v prvotni vlogi povsem jasno izrazil voljo, da se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker ustaljena sodna praksa laične (vsebinske) pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
ZPrCP člen 35, 35/5. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 66, 66/2.
uporaba mobilnega telefona med vožnjo - plačilni nalog - konkretizacija prekrška
Plačilni nalog v predmetnem postopku je bil izdan na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 in vsebuje vse sestavine, ki jih kot bistvene določa tretji odstavek 57. člena ZP-1, prav tako pa je iz njega razvidno, da so bili prekršek in dokazi zanj storilcu predstavljeni na kraju prekrška. V tem primeru (ko se PN vroči storilcu na kraju prekrška) prekrškovni organ naknadno izda opis dejanskega stanja, ki je sestavni del PN.
hitri postopek o prekršku - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek tako ni podvomilo v to, da je bila hitrost izmerjena storilčevemu vozilu ter da je bil postopek preizkusa alkoholiziransoti izveden zakonito, saj sta navedeno skladno potrdila oba zaslišana policista, njune izpovedbe pa so skladne z drugimi dokazi v spisu. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano.
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je v postopku preizkusa alkoholiziranosti bil vprašan, ali je pred 15 minutami pil alkoholne pijače. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje le dejanske okoliščine storjenega prekrška.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 25, 25/1, 25/5. ZUP člen 251, 251/3. ZP-1 člen 168.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - pravočasna predložitev vloge - zavrženje prošnje - vsebinska obravnava vloge
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je storilec prošnjo za odložitev izvršitve nadomestnega zapora vložil pravočasno in je ta ugotovitev podprta tudi s podatkom, da mu je odločba višjega sodišča, v kateri je bil pozvan, da mora nadomestni zapor nastopiti osmi dan po prejemu odločbe, bila vročena dne 12.6.2024 in je prošnjo za odložitev vložil 17.6.2024, zaradi česar je s prenosom roka na prvi delavnik bila njegova prošnja vložena pravočasno v zakonsko določenem roku treh dni. Zato sodišče prve stopnje za pravočasno vloženo prošnjo ni imelo podlage za zavrženje na podlagi petega odstavka 25. člena ZIKS-1.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZNPPol člen 19. ZKP člen 8.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do tolmača - tujec
Iz razlogov izpodbijane sodbe oziroma zapisnika o naroku izhaja, da je obdolženec na zaslišanju prekršek priznal ter obrazložil, zakaj je odklonil oziroma zavrnil nadaljnje preizkuse, ki so mu jih odredili policisti. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so policisti z obdolženim komunicirali v jeziku, ki ga ni razumel, saj kaj takega iz zagovora obdolženca, ki je razlagal zakaj v postopku s policisti ni hotel na nadaljnje preiskave in celo priznal prekršek, ni mogoče niti smiselno razbrati. Vsled temu je tako kršitev 19. člena ZNPPol, kot posledično kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1 očitana neutemeljeno.
ZCes-2 največje dovoljene skupne mase sam ne določa, temveč napotuje na uporabo predpisa, v katerem so najviše dovoljene skupne mase določene. Ta predpis pa je Pravilnik o delih in opremi vozil. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen določb o najvišjih dovoljenih skupnih masah predvsem varovanje cestne infrastrukture. V prilogi 1 DEL A je določena največja dovoljena skupna masa 40 ton. Dejstvo, da je v potrdilu o skladnosti določena najvišja skupna masa 44 ton, za odločanje v tej zadevi zato ni relevantno.
priznanje tuje sodne odločbe - vloga storilca - uporaba jezika v postopku
Direktiva (EU) 2015/413 ureja čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu ter strankam v takih postopkih daje le pravico, da tuji državni organi z njo komunicirajo v jeziku, ki ga razume (glej 15. točko preambule navedene Direktive ter tretji odstavek 5. člena te Direktive), ne pa tudi, da stranka z njimi komunicira v lastnem jeziku, saj državni organ oziroma sodišče posluje v uradnem jeziku svoje države, in nemščina je uradni jezik Republike Avstrije (8. člen Zveznega ustavnega zakona).