Ne glede na to, da je prekrškovni organ o obeh prekrških odločil z isto odločbo, gre še vedno za dva različna prekrška, ki naj bi bila storjena z dvema različnim dejanjema, zato plačilo globe za en prekršek ne vpliva na dovoljenost zahteve za sodno varstvo za drug prekršek. Tudi sicer je bil storilcu za prekršek po šestem odstavku 110. člena ZPrCP izrečen opomin, določbo 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pa je mogoče uporabiti le, če je storilcu izrečena globa.
pritožba zoper sodbo - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženkino obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, (celo v času, ko še ni potekla preizkusna doba po sklepu EPVD 657/2023 z dne 20. 9. 2023, s katerim ji je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), kar kaže na voznico, katere osebnost in njeno prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neogibno potreben.
Zato tudi s pritožbenim izpostavljanjem potrebe po vozniškem dovoljenju zaradi preživljanja sebe in hčere, pritožnica ne more biti uspešna, saj je ob tako ugotovljenih dejstvih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je za varnost ljudi in premoženja pred ogrožanjem v cestnem prometu začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben oziroma da vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja obdolženki ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je obdolžencu pravilno obrazložilo, da se v tej fazi postopka dokazov še ne ocenjuje, zato očitki o njihovi neverodostojnosti niso upoštevni. Prav tako pravilno je glede na vsebino dokazov (vpogled pritožbenega sodišča v listine spisa) zaključilo, da le ti niso očitno nezakoniti. Pritožbeno vztrajanje pri trditvah, s katerimi obdolženec izpodbija verodostojnost dokazov (konkretno, da zapisnik o alkoholiziranosti ne predstavlja javne listine ter da opis prekrška ne predstavlja materialnega dokaza), je vsled obrazloženemu pravno nerelevantno, saj zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne temelji na dokazni oceni teh dokazov. Utemeljen sum, kot dokazni standard, namreč pomeni le, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da ga ni storil.
zahteva za sodno varstvo - pravočasnost - dan oddaje na pošto
Pritožnik zatrjuje, da ne ve, ali je ZSV vložil pravočasno, saj je zaradi zdravstvenih težav pismo dal kar poštarju. Storilcu je pojasniti, da je ob pravilni ugotovitvi, da je storilec ZSV vložil preko navadne pošte dne 26. 2. 2024 (vpogled v kuverto, pripeto k ZSV z dne 24. 2. 2024), sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila navedena ZSV vložena šele dne 28. 2. 2024, saj jo je glede na prejemni žig Policijske postaje Šmarje pri Jelšah prekrškovni organ prejel šele dne 28. 2. 2024.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 199, 199/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - rok za plačilo globe - štetje rokov - pravnomočnost odločbe - izvršljivost odločbe - vložitev pravnega sredstva - zadržanje izvršitve - seznanitev z odločbo - vročitev odločbe
Pri štetju roka za plačilo globe in stroškov postopka pa je potrebno upoštevati določbe ZP-1 o pravnomočnosti in izvršljivosti odločb. V primeru, če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, v skladu z drugim odstavkom 199. člena ZP-1 pravnomočnost nastopi z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Odločba, izdana v postopku o prekršku, pa se v skladu s prvim odstavkom 200. člena ZP-1 izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka 200. člena ZP-1 se odločba izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo globe in stroškov postopka. V tretjem odstavku 200. člena ZP-1 pa je določena izjema, saj v primeru, če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali če izvršitev zadrži sodišče, se ta rok šteje od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana odločba potrjena ali spremenjena.
ZCestn člen 50a, 50a/1. ZP-1 člen 6a, 55, 55/2, 65, 65/5, 65/9, 136, 136/1, 136/1-9.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - veljavna elektronska vinjeta - plačilo cestnine - plačilo računa - opomin - ustavitev postopka o prekršku - prekršek neznatnega pomena
Storilec je dne 23.9.2023 in dne 27.9.2023 obakrat vozil po cestninski cesti brez veljavne vinjete ter je za prvi prekršek prejel plačilni nalog, katerega globo je dne 29.9.2023 plačal v polovičnem znesku in je hkrati plačal tudi račun za tedensko vinjeto, katere veljavnost je po plačilu računa štela od dneva prvega prekrška naprej.
Pritožba spregleda izrecno opozorilo iz računa, da tedenska vinjeta ni veljavna, dokler račun ni plačan. Račun pa je storilec plačal dne 29.9.2023, kar pomeni, da je veljavnost tedenske vinjete nastopila šele s tem dnem za čas od storitve prvega prekrška dalje, kar pomeni, da dne 27.9.2023, ko je storilec storil drugi prekršek, ni imel veljavne vinjete, je pa prekrškovni organ plačilo računa štel za okoliščino, na podlagi katere je storilcu lahko izrekel opomin namesto globe.
ZUTD člen 163, 163/1, 166, 166/2, 178, 178/1, 178/1-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZDR-1 člen 62.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - pogodba o posredovanju - podjemna pogodba - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - dejanje ni dokazano - ustavitev postopka o prekršku
Predmet pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne, ki sta jo sklenili pravna oseba kot naročnik in A. d.o.o. kot izvajalec, je upravljanje z dokumentarnim gradivom ter urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, bistvo pogodbe pa ni v številu delavcev, ki bi te storitve opravljali, temveč v vsebini njihovega dela.
Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da pri sklenjeni pogodbi ni šlo zgolj za posredovanje dela delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi A. d.o.o., temveč je ta družba kot izvajalka preko svojih zaposlenih organizirala in vodila delo glavne pisarne pri storilki pravni osebi. Zato po presoji višjega sodišča ne gre za pogodbo o posredovanju delavcev po 62. členu ZDR-1, pri kateri je bistvo pogodbene obveznosti delodajalca v tem, da uporabniku zagotovi potrebno število delavcev, temveč gre dejansko za podjemno pogodbo, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal in je bistvo pogodbene obveznosti v tem, da je dogovorjeni posel opravljen. Tako se pritožbene navedbe, da gre za klasično podjemno storitveno pogodbo, ki jo izvajalec opravlja z naročnikovim orodjem, izkažejo za utemeljene, saj gre dejansko za opravo storitve, pri kateri je bila izvajalcu omogočena uporaba sredstev storilke pravne osebe.
konkretizacija prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Iz opisa dejanskega stanja prekrška izhaja, da je storilec med vožnjo telefon držal v desni roki.
Glede na takšen opis dejanja prekrška pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa in ob upoštevanju zgoraj navedenega zaključuje, da ob odsotnosti nadaljnje konkretizacije ravnanja s telefonom oziroma zatrjevanja njegove uporabe zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP niso ustrezno konkretizirani. Iz "konkretizacije" navedenega prekrška (da je storilec telefon držal v desni roki) namreč ne izhaja, katero konkretno ravnanje storilca s telefonom je bilo takšno, da je zmanjševalo storilčevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Zgolj dejstvo, da je storilec držal telefon v desni roki, pa za konkretizacijo prekrška po 35. členu ZPrCP, ki sankcionira prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne zadošča.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 90. ZUP člen 171, 171/1.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o alkoholiziranosti - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da sodišče ni pravilno upoštevalo dokazil obdolženke glede tega, da je vsebnost alkohola v izdihanem zraku v kritičnem času bila prikazana narobe zaradi njene refluksne bolezni.
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je obdolženka svojega zdravstvenega stanja ter zatrjevanega hipotetičnega vpliva na rezultat alkoholiziranosti zavedala že ob predočitvi rezultata, pa se je kljub temu z rezultatom strinjala, so neutemeljene pritožbene trditve, da bi ji policista zato, ker jima je pojasnila svoje zdravstveno stanje in morebiten vpliv na rezultat alkotesta, morala odrediti strokovni pregled oziroma preizkus z etilometrom.
ZPrCP člen 16, 16/5, 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 68.
storilec prekrška - identifikacija - biometrični osebni podatki
Pritožnik zatrjuje, da je tako v postopku s prekrškovnim organom kot v postopku pred sodiščem prve stopnje sodeloval dejanski storilec prekrška B.B, ki je, ko je bil vprašan za osebne podatke, povedal ime in priimek ter osebne podatke za obdolženca.
Ko iz podatkov spisa izhaja, da je prvič prek pošte bila naslovniku - obdolžencu A.A. vročena šele sodba z obrazložitvijo (oziroma z ugotovitvijo, da nihče od upravičencev ni napovedal pritožbe), pritožba utemeljeno očita, da je sodišče vročalo vso dokumentacijo v tem postopku osebi, katere identiteto ni preverilo. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pritožnik vzbudil razumen dvom pri sodišču druge stopnje, da se je postopek vodil zoper pravo osebo.
hitri postopek o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - obseg izpodbijanja
Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da storilec očitanega prekrška ni storil, saj njegova hitrost ni presegala 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.
Sodišče prve stopnje je tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje - socialni razlog - obročno plačilo
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali lahko storilec, zoper katerega je bila tuja prekrškovna odločba predložena v priznanje in izvršitev, v izvršitev priznano višino globe in stroškov postopka plača brez, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Zato storilec s pritožbenimi trditvami, da je v težki življenjski in finančni situaciji ter da mu je hudo zbolela partnerka in mu k preživljanju prispeva tudi njegova mati, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešen.
Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje ne sledi izpovedbi storilca oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, prav tako pa tega ni mogoče sklepati iz dokazne ocene izpovedbe oškodovanke, saj je le ta pomanjkljiva, ker je obrazložena le z zaključkom, da jo sodišče šteje za verodostojno.
Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene, saj je takšna dokazna ocena sodišča prve stopnje v neskladju z določbo 68. člena ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Vsled navedenemu, ko sodišče dokazov obrambe sploh ni dokazno ocenilo, pa je okoliščine, ki so storilcu v korist, preiskalo manj skrbno kot okoliščine, ki ga obremenjujejo.
konkretizacija prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da je storilec med vožnjo v desni roki držal telefon in po njem tipkal, ni mogoče slediti pritožbenim opozorilom, da izpodbijana odločitev sankcionira vsakršno uporabo telefona. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje namreč utemeljeno zaključilo, da je takšna uporaba telefona sankcionirana z določbo petega v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP, torej da zmanjšuje voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
ZP-1-UPB3 člen 8, 8/3, 12, 12/1, 12/1-6. ZNDM-1 člen 17, 22.
mejni prehod - trgovinska dejavnost - omejitev poslovanja - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - obratovalni čas trgovin
Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno.
konkretiziranost opisa prekrška - odstranitev zapuščenega vozila - plačilni nalog
Zakonski znak prekrška po petem odstavku 19. člena ZPrCP je, da storilec v treh dneh od njene izdaje ni upošteval odredbe o odstranitvi zapuščenega vozila. V opisu dejanja v plačilnem nalogu je zgolj povzeta zakonska določba, ni pa konkretno navedeno, kdaj je bila odredba izdana, da bi bilo mogoče preveriti, ali je ta zakonski znak izpolnjen (da so do dneva, ko naj bi bil prekršek storjen, minili trije dnevi od izdaje odredbe).
Pritožba pravilno opozarja, da avtomat za napitke ni javna infrastruktura, saj je v zasebni lasti in namenjen prodaji pijač. Zato ni izpolnjen eden od zakonskih znakov prekrška po 16 členu ZJRM-1.
ZPrCP člen 45, 45/10, 46, 46/6, 46/6-4, 105, 105/2, 105/4, 105/4-3. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-5.
hitri postopek o prekršku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - neprilagojena hitrost vožnje - vožnja pod vplivom alkohola - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni dokazano - prekoračitev dovoljene hitrosti
Sodišče prve stopnje (in pred tem prekrškovni organ) sta ugotovila, da je storilec kot voznik motornega vozila vozil pod vplivom alkohola, in sicer je imel v organizmu (ob upoštevanju odstopanja naprave v njegovo korist) 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Storilec je bil zato spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, na tej pravni podlagi sta mu bili izrečeni v zakonu predpisani sankciji.
Glede na navedeno storilec ne more biti spoznan za odgovornega tudi za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil s tem, da hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim oziroma dejstvu, da je vozil vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Če bi sodišče to dejstvo (storilčevo vožnjo vozila v cestnem prometu, ko je imel v organizmu 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) upoštevalo tudi kot okoliščino, kateri storilec ni prilagodil hitrosti in načina vožnje in ga (posledično) spoznalo za odgovornega storitve še za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP, bi bil storilec zaradi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola kaznovan dvakrat.
Tako kot prekršek vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola nad dovoljeno mero (po določbah drugega odstavka 105. člena ZPrCP) je tudi prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti vozila samostojen prekršek (določbe 46. člena ZPrCP).
pravica do obrambe - kršitev prometnih predpisov - domneva odgovornosti lastnika vozila - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Glede dokaza z zaslišanjem priče A.A. je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ga ne bo izvedlo, ker to za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebno ter ker bi bila izvedba dokaza neekonomična in dolgotrajna.
Storilec je s svojimi trditvami v ZSV zadostil aktivnosti, ki se od njega pričakuje v postopku razbremenitve odgovornosti po prvem odstavku 8. člena ZPrCP, saj je poleg svojih navedb o alibiju določno opredelil tudi osebo, ki lahko potrdi resničnost njegovih navedb, in predložil njene kontaktne podatke. Zato stališče sodišča prve stopnje, ki je ta dokaz zavrnilo z zgoraj navedenimi razlogi, krši storilčevo pravico do obrambe iz 90. člena ZP-1 in 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS), kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1.