določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izselitev iz nepremičnine - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Zahteva po določnosti tožbenega zahtevka izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP, po katerem mora tožnik v tožbi natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085628
ZPP člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2. SZ-1 člen 112, 112/3, 112a.
ugodilna zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev tožbe fizični osebi - strankin podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje zakonske domneve - pavšalno zanikanje - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - neplačevanje najemnine in stroškov - kršitev najemne pogodbe - opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odločitev o pravdnih stroških - slabo premoženjsko stanje
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.
Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - načelo pravnega prednika - pogodbeni prenos lastninske pravice - darilna pogodba - obseg lastninskih upravičenj - upravna odločba - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - pravica graditi na zemljišču - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - solastnina etažnih lastnikov - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - pravnomočna odločitev o lastninski pravici
Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.
OZ člen 199, 200, 201, 201/1, 202, 203, 204, 205. SZ-1 člen 28, 34.
lastninska pravica več oseb - upravljanje s stvarjo - popravilo strehe - povrnitev stroškov upravniku - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - pogoj nujnosti - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - grozeča večja škoda - prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-3, 103/1-5, 103/3. ZPP člen 80, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/2, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - postopek pred odpovedjo pogodbe - opomin najemodajalca - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - vsebinska nesklepčnost tožbe - krivdni odpovedni razlog - začasni skrbnik - procesna sposobnost stranke - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka
Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca.
Pri odpravljivi nesklepčnosti (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo glede trditev o vročanju opomina) mora sodišče pozvati tožnika, da nesklepčnost odpravi.
Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti, v nasprotnem primeru je odločba lahko obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče resno dvomi v pravilnost ugotovitve, da etažni lastniki niso vedeli, o čem so glasovali, oziroma da niso izglasovali (niti) nižje izmed obeh ponudb, do česar bi pripeljala že uporaba pravil o dokaznem bremenu. Namreč, ker se je moglo glasovati bodisi o višji bodisi o nižji tožničini ponudbi in če tožnica ne uspe dokazati, da se je glasovalo o višji, potem se je pač o nižji.
O tem, katere postopkovne nedoslednosti pri odločanju etažnih lastnikov pomenijo takšno oblikovno hibo, da je treba zato izreči ničnostno sankcijo v smislu prvega odstavka 55. člena OZ, se sodna praksa še oblikuje. Če je toženka vedela za odločanje oziroma potek glasovanja in imela v njem realno možnost sodelovati (ki jo je izkoristila, ko je odrekla soglasje), tako sprejeti sklep etažnih lastnikov ne more biti ničen zaradi kršitve pravil o obliki (prvi odstavek 55. člena OZ).
Ker je bivanje v prostorih, za katere predlagatelj trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 355. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-1, 103/1-3, 103/1-5, 103/1-7, 103/3.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - prekrški zoper javni red in mir - povzročanje materialne škode - prekomeren hrup in umazanija - obnovitvena dela - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - opominjevalni postopek - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - nekonkretizirane trditve
SZ-1 v 103. členu zahteva, da najemnika na kršitev najemne pogodbe predhodno opozori lastnik stanovanja. Ustrezen opomin je materialnopravna predpostavka za obravnavo tožbenega zahtevka za odpoved najemne pogodbe.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze - najem stanovanja - razveza zakonske zveze - ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja - sodna pristojnost - sporazum med zakoncama - nepravdni postopek
Razveza zakonske zveze ni podlaga za pridobitev dodatnega najemnega stanovanja .
nepravdni postopek, ki se začne na predlog - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - obvezna določitev upravnika - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - klet - sestavni del stanovanja - prodaja sestavnih delov stanovanja - samostojen predmet stvarnih pravic - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Po določbi drugega odstavka 3. člena SZ-1 sodijo med posamezne dele stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu pa lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov. Iz tretjega odstavka 4. člena SZ-1 ne izhaja, da so individualni prostori posamezni del. Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela.
SZ-1 člen 110. DZ člen 109. ZNP-1 člen 10, 10/2, 19, 19/2, 42.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - izselitev zakonca - potrebe otroka - potrebe zakonca - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - grožnje - alkoholizem - ustavitev kazenskega postopka - premoženjske razmere - prihranki - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - predmet pravnega varstva - ugovor stvarne pristojnosti - rok za ugovor o nepristojnosti
Razloge, zakaj je za najemnico neprofitnega stanovanja v obravnavani zadevi treba določiti predlagateljico in ne nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje odlično strnilo v 58. točki obrazložitve: Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da ostane najemnik stanovanja, ob tem, ko je s svojim nasilnim vedenjem povzročil stanovanjski problem, in ob tem, ko si prisvaja vse koristi premoženja, ki sta ga s predlagateljico ustvarila skupaj, in na ta način predlagateljici preprečuje ali vsaj znatno otežuje, da si iz njega zagotovi stanovanje, primerljivo tistemu, ki ga zase pričakuje sam, ne more uživati pravnega varstva.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085161
ZVEtL-1 člen 19, 20. OZ člen 82, 82/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - priposestvovanje - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - izvedba dokazov
Ker zaradi neupoštevanja pravil o razlagi spornih pogodbenih določb niso bili izvedeni dokazi, predlagani za ugotovitev vsebine pogodbe, je podan dvom o pravilnosti ugotovitev, ki so bile podlaga za odločitev o posameznih in skupnih delih stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
spor majhne vrednosti - upravnik - pavšalno prerekanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Tožena stranka je razpolagala z vsemi podatki, ki so ji omogočali podajo konkretnega ugovora stroškom po vtoževanih razdelilnikih. Kljub temu je zgolj pavšalno zatrjevala, da so bili stroški po vtoževanih razdelilnikih za njena parkirna mesta previsoko obračunani in je bila tako tožeča stranka neupravičeno obogatena na račun preostalih lastnikov parkirnih mest. Dejstva glede previsokega obračunavanja stroškov in neupravičene obogatitve tožeče stranke bi se s predložitvijo listin šele ugotavljala in ne zgolj dokazovala. Zavrnitev dokaznega predloga je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00083656
SZ-1 člen 104, 110, 110/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - določitev najemnika neprofitnega stanovanja - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - potrebe otroka - skupno skrbništvo - selitev na drugo lokacijo - službeno stanovanje - dohodki - plačilo stanovanjskih stroškov - plačilo najemnine - subvencionirana najemnina - neizveden dokaz - oprava poizvedb
Odločilno težo pri določitvi najemnika je treba v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima trenutno predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo neprofitnega stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00084057
ZPP člen 180, 313, 313/1, 313/2, 318. SZ-1 člen 111, 112. ZJU člen 24, 24/3.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zamudna sodba - paricijski rok - nesklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - odpoved najemne pogodbe - službeno najemno stanovanje - trajanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - prenehanje delovnega razmerja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Paricijski rok oziroma prostovoljni rok za izpraznitev in izročitev stanovanja ni obvezna sestavina tožbenega zahtevka in ne predstavlja dela trditvene podlage tožeče stranke. Paricijski rok je zakonski rok in ga določi sodišče po uradni dolžnosti, ko ugodi dajatvenemu zahtevku.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi določilo rok 30 dni za izročitev in izpraznitev stanovanja, je ravnalo zakonito in ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Glede na to, da je bilo po najemni pogodbi najemno razmerje odvisno od obstoja in trajanja delovnega razmerja, je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v stanovanju prebiva nezakonito, saj je tožencu najemno razmerje prenehalo z dnem vročitve dokončnega sklepa o izredni odpovedi.
najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - ustna sprememba pisne najemne pogodbe - konkludentna dejanja - dokazno breme
Ne SZ-1 ne OZ ne sodna praksa ne omogočajo, da bi se stanovanjsko najemno razmerje za določen čas spremenilo v najemno razmerje za nedoločen čas ustno, kaj šele molče ali konkludentno, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00083521
URS člen 33.. OZ člen 58.. SPZ člen 40, 49.. SZ-1 člen 94, 94-6, 95, 111.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
najemna pogodba za določen čas - potek najemne pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prenos lastninske pravice na nepremičnini - teorija realizacije - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bila najemna pogodba z dne 15. 10. 2016 za najem stanovanjske hiše v lasti tožnikov, sklenjena za določen čas enega leta, to je do dne 15. 10. 2017, in da slednja ni bila podaljšana. Toženec zato s svojo družino nezakonito uporablja nepremičnino tožnikov.
Toženec bi moral v skladu z določbo 95. člena člena SZ-1, v roku 30 dni pred prenehanjem sklenjene najemne pogodbe za določen čas, tožnikoma predlagati sklenitev aneksa k najemni pogodbi (95. člen SZ-1) zaradi podaljšanja najema.
Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno opredelilo glede ugovora tožencev v zvezi z možnostjo konvalidacije kupne pogodbe zaradi izvedenih plačil po prenehanju najemnega razmerja, in sicer da bi morala biti kupoprodajna pogodba za nepremičnino, ki bi vsebovala tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na kupca (razpolagalni posel), sklenjena v pisni obliki.
Odločitve sodišča prve stopnje pa ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da sta tožnika izpraznitev nepremičnine zahtevala šele v letu 2023, saj lahko v skladu z drugim odstavkom 111. člena SZ-1 lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, lastninska pravica pa je absolutna in ustavno zagotovljena kategorija (33. člen Ustave RS), ki zagotavlja svobodo ravnanja na premoženjskopravnem področju.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno stanovanje - primernost stanovanja - nevarnost za zdravje - astma - redno vzdrževanje - pravica do zasebne lastnine - pomanjkljivosti sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nadalje pa je pomembno, kar je že bilo poudarjeno v sodni praksi, da samo dejstvo, da ima toženec primerno stanovanje, še ne pomeni, da se mora vanj preseliti. V takem primeru se le ugotovi, da ta možnost obstaja in da je stanovanje primerno. Ali se bo toženec tja preselil, pa je njegova stvar. Drugo primerno stanovanje je namreč lahko vir sredstev, s katerimi si najemnik kupi drugo stanovanje kje drugje, prav tako lahko stanovanje npr. oddaja in s tako pridobljenimi sredstvi plačuje profitno najemnino za drugo stanovanje.