V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka skrbeti za dostojanstvo organa. Pri tem je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - znižanje preživnine - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine sta mladoletna otroka prosilke za BPP, sicer njune zakonite zastopnice. Zato je bila BPP nepravilno dodeljena materi otrok, namesto mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica.
stečaj pravne osebe - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne razpolaga. Višina trimesečnega prometa na transakcijskem računu tožeče stranke sama zase ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala. Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj (pravne osebe), v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena (in da zato ni podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči).
določitev funkcionalnega zemljišča - vlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča - stranka v postopku - soglasje solastnikov
Z določitvijo funkcionalnega zemljišča k objektom, ki niso samo v lasti tožeče stranke, temveč tudi v solasti stranke z interesom, bi se prav gotovo poseglo v (so)lastninska upravičenja drugih oseb, s čimer bi bile kršene pravice drugih solastnikov. Dejstvo je, da je ob vložitvi zahteve veljavni 46. člen ZUN v tretjem odstavku dal tudi solastniku nepremičnine aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča, ne more pa se ta pravica razlagati tako, da se lahko s tem omeji solastninska pravica in s tem pravica razpolaganja drugega solastnika (drugi odstavek 66. člena SPZ), če za to vlagatelj zahteve ne pridobi njegovega soglasja.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - javna pot
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
ZKC člen 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (2006) člen 3, 4, 4/2.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih odpadkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja v 3. členu določa, da je najvišja cena, ki jo za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov določi upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov, 67 EUR na tono prevzetih odpadnih gradbenih izdelkov, pri čemer je davek na dodano vrednost vključen v to ceno. Ne glede na to, da je bila Uredba o okoljskih dajatvah sprejeta leta 2010, to je po sprejetju zgoraj navedene Uredbe iz leta 2006 in da v 3. členu Uredbe cena storitve vsebuje samo vključitev DDV, ne pa tudi okoljske dajatve, ni mogoče določene najvišje cene storitev 67 EUR razlagati tako, da jo je mogoče zviševati glede na kasneje sprejete predpise.
ZŽiv člen 96, 96/2, 96/2-4, 97, 97/1, 97/1-2. Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji člen 1, 1-8. ZUP člen 10.
status odobrene organizacije - organizacija za zbiranje podatkov na galopskih tekmovanjih - pogoji za odobritev - prosta presoja dokazov
Upravni organ je pravilno zavrnil tožničino vlogo za odobritev organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji, saj je ugotovil, da je za ta status ustreznejša stranka z interesom, kar je tudi ustrezno obrazložil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta - obrazložitev odločbe
Iz predloženega uradnega končnega elaborata, ki predstavlja pravno podlago upravnim organom pri izdaji gradbenega dovoljenja izhaja, da sta bila tako vsebinski (tekstualni) del kot grafični del občinskega prostorskega akta „podvržena“ postopku po ZPNačrt, vendar se kot veljavna in s tem uradno objavljena v Uradnem listu potrjuje samo sprememba grafičnega načrta (6. člen PUP/09), ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.
Sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, ker tožena stranka v obrazložitvi ne navaja dejanskega stanja, katerega pravilna in popolna ugotovitev je bistvena za zakonitost odločbe, to je, na katere parcelne številke se spremembe PUP/09 zgolj grafičnega načrta (brez navedbe tekstualnih določb PUP in katerih) nanašajo.
ZKC člen 9. ZVO-1 člen 112. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja člen 7.
V konkretnem primeru je tožnica kupcem določila ceno za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov. Za omenjeno storitev je bila dolžna upoštevati z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja določeno najvišjo ceno. Za okoljsko dajatev tožnica ni zavezanka, sredstva iz naslova navedene dajatve niso njen prihodek ter na podlagi pojasnjenega v najvišji ceni, ki jo določa zgoraj navedena Uredba, ne more biti zajeta. Stališče iz izpodbijane odločbe, da bi morala biti okoljska dajatev že zajeta v ceni, ki je kot najvišja določena z Uredbo, po povedanem po presoji sodišča ni pravilno.
koncesijska pogodba - gradbena storitev - obnova cest - davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - davčna osnova - dejanski obseg opravljenih storitev
Zneski na mesečnih računih, ki jih je izdala tožeča stranka, ne odražajo obsega dejansko opravljenih storitev. Pojasnilo, da je tako ravnala, ker gre pri koncesijski pogodbi za enovito pogodbo, katere sestava je v izključni pristojnosti pogodbenih strank, ni ustrezno. Davčni predpisi, med njimi tudi 12. člen ZDDPO-2 in na njegovi podlagi uporabljeni SRS, so obvezni. Če torej tožeča stranka pri sklenitvi koncesijske pogodbe ni upoštevala davčnih predpisov, to ne pomeni, da ji slednjih zato ni treba uporabiti. Pri tem ne gre prezreti, da je davčni organ vrednost storitve upošteval v višini, kot jo je določila sama tožeča stranka, le da jo je preračunal na ugotovljeni dejanski obseg opravljene storitve, ki se nanaša na gradbeno storitev obnove cest. Temu ustrezno je, upoštevaje tako 33. kot 36. člen ZDDV-1, obračunal tudi DDV.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 2, 2-3, 5. ZUP člen 144, 144/1, 144/3.
gozd - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - nahajanje kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba lokacije naložbe
Tožnik je v svoji vlogi v orto foto posnetku lokacije naložbe označil kot objekt naložbe tudi objekte na parceli 227/1, vendar za to parcelo ni predložil uporabnega dovoljenja. Ob takem stanju vloge pa je bila tožena stranka dolžna pred izplačilom sredstev preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz točke IV/3 – obstoj uporabnega dovoljenja za objekt na parceli 272/1. Ker torej tožnik s svojo vlogo in pred izplačilom sredstev, ni zadostil vsem pogojem, ki jih je zahteval javni razpis, je bila zavrnitev materialnopravno utemeljena na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika zaprošene brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - varstvo pravic strank
Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči (BPP) štela pritožbo, vloženo v upravnem postopku, vendar take odločitve listine upravnega spisa ne podpirajo. Če je tožena stranka dvomila o obliki zaprošene BPP, bi morala prosilca pozvati k dopolnitvi njegove prošnje, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predmetnem postopku kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da prosilec, tožnik v tem upravnem sporu, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. člena ZBPP, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Pravica obdolženca je, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika. Pri odločanju o njegovi postavitvi je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo in vrsto kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel strokovno obrambo z zagovornikom.
obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok
Stranka, ki bi bila aktivno legitimirana kot predlagatelj obnove postopka, je samo takratni inšpekcijski zavezanec – investitor, ki mu je bil izdan inšpekcijski ukrep odstranitve objekta, ne pa tožeča stranka, ki je ta objekt pridobila šele s kupoprodajno pogodbo dne 14. 2. 2006, in kateri je bil izdan šele sklep o dovolitvi izvršbe, ki pa ni predmet obnove postopka.
Inšpekcijska odločba, ki je predmet obnove postopka je postala dokončna in s tem izvršljiva dne 24. 12. 1998, kar pomeni, da je zamujen objektivni triletni rok za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, saj vrednost njegovega premoženja (nepremičnin in traktorja) presega znesek 13.780,00 EUR – znesek iz 27. člena ZSVarPre. Neutemeljeno je pri tem tožnikovo sklicevanje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj navedeni Pravilnik določa pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - kršitev zaposlitvenega načrta
Tožniku je bil predstavljen celoten postopek vključevanja v delavnico, vročena mu je bila zloženka izvajalca s tedenskim urnikom, kjer so bili po urah določeni vsebinski moduli, seznanjen je bil, da lahko sam prosto izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil, kar je potrdil s podpisom Zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi v delavnico. S tem pa je sprejel tudi obveznost udeležbe v programu, posebej je bilo poudarjeno, da se mora udeležiti vsaj enega modula po lastni izbiri in opozorjen je bil na to, kar je zapisano v 6. členu pogodbe APZ. Iz listin prisotnosti pa izhaja, da se tožnik ni udeležil niti ene delavnice pri izvajalcu. Tožnik tudi ne zanika, da ni podpisal pogodbe, kjer so točno določene njegove obveznosti, in da mu tudi ni bil izdan Zaposlitveni načrt s tedenskim urnikom. Vsa tožnikova sklicevanja na neposlana vabila in na to, da pritožbeni organ ni upošteval njegovih navedb, so tako brez dejanske in pravne podlage in so pravno nerelevantne za odločitev v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
V obravnavani zadevi je nosilni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Davčni organ dovoli odpis, delni odpis ali odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker so tožnikovi prejemki v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ njegovo vlogo utemeljeno zavrnil.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški v breme stranke
Inšpekcijski postopek se je začel po uradni dolžnosti zaradi dvomov o zakonsko dovoljeni tožnikovi gradnji. Drugega odstavka 113. člena ZUP zato ni mogoče razlagati tako, da gredo stroški v breme upravnega organa v vsakem primeru, ko se je postopek končal z ustavitvijo, torej za stranko ugodno. V obravnavani zadevi je namreč vzrok za ustavitev inšpekcijskega postopka v prostovoljni investitorjevi odstranitvi nelegalno postavljenih temeljev lesenega objekta, ne pa v pravno neutemeljenem inšpekcijskem postopku.