ZIS člen 107, 107/3, 107/6, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 297.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - določnost izreka - način izvršitve - subsidiarna uporaba ZUP - pravica do svobodnega opravljanja storitev v EU
Tožniku je z izpodbijano odločbo naloženo, da mora omejiti dostop do spletne strani na način z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova X. v IP naslov. Tak izrek pa ni nedoločen. Če je tehničnih rešitev za izvršitev več, lahko tožnik med njimi prosto izbira.
Čeprav ima izpodbijana odločba naravo izvršbe po drugih osebah, to ne pomeni, da bi jo moral organ izdati na podlagi 297. člena ZUP. V postopku nadzora po določbah ZIS se namreč ZUP uporablja subsidiarno, deveti odstavek 107. člena ZIS pa vsebuje specialno ureditev načina izvršitve odločbe (s katero je prireditelju spletne igre na srečo prepovedano prirejanje iger na srečo), iz katere izhajajočih obveznosti zavezanec ni izpolnil sam, po drugi osebi, ponudniku storitev informacijske družbe.
Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU se lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU, v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo, in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
ZUP člen 260, 260-1, 261, 261/2, 267, 267/3. ZDen člen 9, 11, 12.
obnova postopka - obnova denacionalizacijskega postopka - nov dokaz - denacionalizacijski upravičenec - datum smrti
Datum smrti prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja je bil znan že v času izdaje denacionalizacijske odločbe z dne 19. 11. 2009 (in je to nesporno bil 23. 2. 1946), zato predloženi karton prijavno odjavne evidence, ki se navaja kot nov dokaz, in izkazuje, da je bil ta 9. 6. 1945 še prijavljen na naslovu in torej tedaj še živ, ne bi mogel pripeljati do drugačne odločbe upoštevajoč, da je bilo premoženje podržavljeno dne 26. 10. 1948.
koncesija - prenehanje koncesijskega razmerja - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - za odločanje pristojen organ
Tožeča stranka bi morala v postopku odvzema koncesije sodelovati, torej bi moralo biti v tem postopku načelo zaslišanja stranke, kot temeljno načelo upravnega postopka (9. člen ZUP), izpeljano zelo dosledno. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z listinami priloženega upravnega spisa ni uspel izkazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z razpisom ustne obravnave, čeprav je bil razpis le te, glede na to, da gre v obravnavani zadevi za udeležbo strank z nasprotujočimi interesi, obvezen.
Odločitev o odvzemu koncesije je sprejel pristojen organ. Občina namreč mora, ko odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti, voditi postopek po določbah ZUP, kar nadalje pomeni, da pristojnost za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZLS.
ZGO-1 člen 83, 83/1, 83/1-6, 89, 89/5, 89/5-3. ZUP člen 176. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta člen 4.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - dokazilo o zanesljivosti objekta - predložitev dokazila
V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahtevek stranke
Iz listin upravnega spisa je razvidno, da se zadeva nanaša na dodelitev in izgubo socialnega stanovanja na podlagi stanovanjske pravice ter dalje na sklenitev najemne pogodbe za drugo stanovanje ter sodne spore v zvezi s tem stanovanjem, ki pa so že pravnomočno končani, zato sodišče ni imelo pravne podlage za odstop tožbe splošno pristojnemu sodišču, temveč je presojalo, če so podani pogoji za odločanje na podlagi molka upravnega organa.
V obravnavanem primeru ne gre za molk upravnega organa, ki bi bil po zakonu dolžan izdati upravni akt (ni bila vložena zahteva tožnika), niti ne gre za dejansko stanje, ki je opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZUS-1, v tožbi zgolj naštete ustavne določbe, ki naj bi bile tožniku kršene, pa glede na izkazano dejansko stanje ne zadostujejo za sodno presojo.
ZUP člen 144. Odlok o avto-taksi prevozih na območju Občine Piran člen 5.
izdaja dovoljenja za taksi službo - preklic dovoljenja za taksi službo - pravnomočne odločbe o prekršku
Peti člen Odloka o avto-taksi prevozih na območju občine Piran predstavlja podlago za odločanje po skrajšanem postopku, torej brez zaslišanja stranke, saj so relevantni podatki za odločitev vsebovani v uradni evidenci. Upravni organ ima možnost in ne dolžnost izreči preklic izdanega dovoljenja (glede na dikcijo Odloka), vendar je to diskrecija, ki je dana upravnemu organu in ne povečuje pravic na strani tožnika. Iz Odloka jasno izhaja opozorilo imetnikom dovoljenj za opravljanje taksi službe, da več kot dve kršitvi lahko pomenita izgubo dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo nezakonitosti - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh
Prosilec je v kazenskem postopku nastopal kot oškodovanec - tožilec, tega pa zakon ne predvideva kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ta je namreč pridržana le taksativno naštetim osebam iz prvega odstavka 421. člena ZKP. Glede na povedano je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti s strani prosilca očitno nerazumna, prosilec z njo ne bi imel nikakršnih izgledov za uspeh.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - odprava v obnovljenem postopku izdane odločbe
Ker je zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku, pogojena (tudi) z zakonitostjo sklepa o uvedbi postopka, v katerem je izdana, odpravo izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru narekuje že odprava sklepa o obnovi postopka. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo, ne da bi zadevo vrnilo toženi strani v ponovni postopek. Ponovno odločanje v obnovljenem postopku je namreč odvisno od odločitve tožene stranke o uvedbi obnove postopka v ponovnem postopku odločanja po sodbi tega sodišča I U 1066/2011 z dne 4. julija 2012.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odpust obveznosti - postopek osebnega stečaja
V zadevi ni sporno, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložil zaradi pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav tako ni sporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivi dejanji davčne zatajitve. Upoštevanje navedenega pomeni, da zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - javnopravna dajatev
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom, zato ne gre za obligacijsko, temveč za javnopravno dajatev. Zavezanci za plačilo RTV prispevka tako ne vstopijo v razmerje z RTV s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Kdaj je storitev opravljena, pa je odvisno od odobrene BPP oz. njenega obsega, ki se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
Odločba o nujni BPP je bila prosilki vročena 19. 9. 2011, torej bi morala svojo prošnjo za BPP dopolniti v roku 15 dni od vročitve. Iz odločbe z dne 10. 11. 2011 izhaja, da prošnje tožnica ni dopolnila niti do izdaje te odločbe, zato je organ v tej odločbi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 36. člena ZBPP pravilno ugotovil, da je bila prosilki nujna brezplačna pravna pomoč v obliki odgovora na tožbo neupravičeno odobrena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Z napotnico se ne določita obseg in oblika odobrene BPP, temveč se napotnica izda z namenom, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Prosilcu je bila odobrena BPP le za kazensko preiskavo, kar izhaja iz odločbe, tožnikovo nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku pa ni bilo več pokrito z dodeljeno BPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je v postopku delno uspela, saj ji je bila na podlagi sklenjene pravnomočne sodne poravnave izplačana vsota denarnih sredstev na njen bančni račun. Država je tožnici z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je v zadevnem postopku uspela, zato zakon za tak primer določa subrogacijo terjatve iz naslova stroškov postopka. Tožnica pa se je na navedeni sodni poravnavi zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila nastop subrogacije terjatve iz naslova stroškov postopka v korist države. To pa pomeni, da je tožnica sama postala glavna zavezanka napram državi za obveznost vračila stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje podatkov glede zemljišč, ki so bila predmet komasacije, kar je očitno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.