denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Tožnica s predlaganimi dokazi ni izkazala, da so imela sporna zemljišča v času podržavljenja status nezazidanih stavbnih zemljišč, zato je upravni organ odškodnino pravilno določil kot za kmetijska zemljišča.
ZZzdrS člen 18a. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61, 61/2.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialista na podlagi dela - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima ugotovljenega dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj ne vsebuje nobenih podatkov o tožničinem opravljanju zdravniške službe, čeprav na to dejstvo opira odločitev, zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki je razlog za odpravo odločbe.
Kolektiva organizacija lahko obremeni sklad za male glasbene pravice z zneskom, ki ni namenjen avtorskim honorarjem članov in pokrivanju stroškov njenega poslovanja le z izrecnim soglasjem avtorja.
DDV - akontacija dohodnine od dohodkov dejavnosti - prijava v sistem DDV - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov
Po 5. členu ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/2, 16, 16/3, 16/3-3. ZGO-1 člen 5.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije - pogoji za dodelitev podpore - starost proizvodne naprave - pretežno nova proizvodna naprava
V skladu z določbami predpisov, ki urejajo graditev objektov, bi moralo biti za predmetno proizvodno napravo izdano uporabno dovoljenje. Zato je to dovoljenje v postopku odločanja o upravičenosti do podpor pravno relevanten dokaz za ugotovitev začetka proizvodnje električne energije v proizvodni napravi in s tem dokaz, s katerim se dokazuje, da gre za novo ali pretežno novo proizvodno napravo, kar je izrecen pogoj za upravičenost do podpore, določen v tretji alinei tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.
ZDavP-2 člen 76, 76/2, 77. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 18, 90.
davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - opcijska pogodba za vrednostne papirje - obračun premije - veliko finančno tveganje - poslovno povezane osebe - usklajeno delovanje poslovno povezanih oseb - ekonomski namen pogodbenega razmerja - navidezni pravni posel - dokazno breme
Kršitve določb ZDavP-2 o dokaznem bremenu, zlasti drugega odstavka 76. člena in 77. člena ZDavP-2, niso podane. Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen obravnavanih poslov.
Vsebina opcijske pogodbe oziroma opcije v zakonu (ZTFI) ni določena. Zato se je davčni organ pri presoji vsebine opcijskih pogodb utemeljeno oprl na strokovno literaturo. Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, kateri razlogi so jo privedli do tega, da je sklenila opcijske pogodbe z obravnavano vsebino in kakšna so bila njene ekonomska pričakovanja, pa tudi ne, kaj je bil razlog za njihovo sklepanje v takšnem obsegu.
Kadar gre za pravno presojo, ni mogoče imenovati izvedencev.
ZUP člen 4, 35, 35-4, 214, 230, 230/2, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravna sredstva - obrazložitev odločbe
Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je zato mogoče razumeti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z navedenega vidika torej oba sklepa pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Zoper odločbo državnega organa namreč tudi Ustava RS zagotavlja pravico do pravnega sredstva, to jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojo njene pravilnosti.
poprava krivic - žrtev medvojnega protipravnega odvzema življenja - status svojca žrtve - odločitev o zahtevi - zavrženje vloge
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožničin oče ubit 20. 9. 1944, status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po ZPKri pa se nanaša zgolj na čas od 5. 5. 1945 do 2. 7 1990. Način odločitve tožene stranke, da se zahteva zavrže, je sicer napačen in bi izrek moral vsebovati vsebinsko odločitev. Ne glede na to pa se odločitev da preizkusiti, saj iz sklepa izhaja, da pokojni oče tožnice in s tem tudi tožnica ne izpolnjujeta pogojev, ki jih ZPKri zahteva za priznanje statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja oziroma statusa svojca omenjene žrtve. Tožnica torej s svojim zahtevkom na podlagi ZPKri ne more uspeti, kar je bistveno za odločitev. Potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, ki ga je priložila k tožbi, pa je bilo očitno izdano na podlagi ŽVN in ne ZPKri, zato za ta postopek ni relevantno.
Po 39. členu ZDDV-1 se pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi, davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če naročnik blaga oz. storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
izvršba - upravna izvršba - ugovori v izvršilnem postopku
Po prvem odstavku 292. člena ZUP je možno v upravni izvršbi podajati le ugovore v zvezi s samo izvršbo in ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (izvršilnega naslova).
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik si s tožbo, s katero izpodbija odločitev upravnega organa z dne 17. 5. 2010, s katerim je ta zavrgel njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbe, v ničemer ne bi izboljšal. Tožena stranka je namreč dne 16. 6. 2010 ugodila predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje.
popoln odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - soglasje skrbnika z vloženo tožbo - umik tožbe
Sodišče je dne 17. 9. 2012 prejelo obvestilo skrbnice tožnice, da z vloženo tožbo ne soglaša, in meni, da nadaljnje obravnavanje tožbe ni potrebno. Sodišče je navedeno izjavo skrbnice štelo kot umik vložene tožbe in je postopek ustavilo.
Med strankama ni sporno, da je zgrajen prizidek v neskladju z gabariti, dovoljenimi v potrdilu o priglasitvi del z dne 21. 6. 1982, in da tožnik ni zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je bil ukrep odstranitve prizidka izrečen skladno z določbo drugega odstavka 153. člena ZGO-1.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - ugotavljanje dejanskega stanja
Upravni organ v zvezi z uskladitvijo podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, to je ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Ta določba je namenjena uskladitvi podatkov oziroma preveritvi obstoja napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 144/2, 145, 237, 237/2, 237/2-2. ZGO-1 člen 152, 153.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Gradbeni inšpektor je pri izdaji izpodbijane odločbe bistveno kršil določbe upravnega postopka, saj se niti v ponovljenem postopku ni opredelil do dokazov in navedb tožeče stranke, pač pa je ponovno, brez njenega sodelovanja ugotovil, da v zadevi ne gre za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno gradnjo.
gradbeno dovoljenje - gradnja nezahtevnega objekta - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - razveljavitev 74.b člena ZGO-1
V obravnavanem primeru o tožnikovem pravnem položaju, temelječem na zatrjevani pravici do udeležbe v postopku, do učinkovanja navedene razveljavitve ZGO-1, še ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za primer, ko bi tožnik že v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zahteval, da se mu omogoči udeležba, pa bi bila ta zahteva do začetka učinkovanja razveljavitev določb ZGO-1 pravnomočno zavrnjena. O predlogu za obnovo postopka še ni bilo pravnomočno odločeno. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ upoštevati, da tožnikove vloge ne bo mogoče zavreči iz razloga, da je po (razveljavljeni) določbi 74.b člena ZGO-1 stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt samo investitor, ampak bo moral presoditi ali imata tožnika pravni interes v smislu 43. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila
V postopku je bilo izkazano, da so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča komunalno opremljena, kar je razvidno iz potrdil upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na javni poti
Tožeča stranka je sporne gradnje izvedla brez ustreznega gradbenega dovoljenja, zato je gradbeni inšpektor pravilno uporabil določbo 152. člena ZGO-1 in ji izrekel inšpekcijski ukrep.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnikove navedbe v predlogu za obnovo postopka, da so nelegalne tudi gradnje sosedov in da glede njih še niso bili uvedeni inšpekcijski postopki, ne predstavljajo nobenega izmed obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP.
javni uslužbenec - razveljavitev sklepa o imenovanju v naziv - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - znanje višje ravni italijanskega jezika
Tako v javnem natečaju kot v sistemizaciji delovnih mest je bil za zasedbo predmetnega delovnega mesta določen tudi pogoj znanja višje ravni italijanskega jezika. Po presoji sodišča pa tožnica izpolnjenosti naknadnega pogoja ob prijavi ni izkazala.