inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - znamka Evropske skupnosti - neupravičena uporaba znamke - začasna prepoved nelojalne konkurence
Besedilo zakonske določbe druge alinee drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadbe zaradi tega dejanja. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal, in bistveno je, da je tožba vložena zaradi nelojalne konkurence.
Po ustaljeni sodni praksi se pri določitvi zavezanca v inšpekcijskih postopkih v primeru nelegalne gradnje smiselno uporablja določba prvega odstavka 157. člena ZGO-1, iz katere izhaja, da je inšpekcijski zavezanec v prvi vrsti investitor oziroma lastnik objekta, če pa tega ni mogoče ugotoviti, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ni sporno, da ima tožnica dolg do upnika, katerega ni poravnala, zaradi česar je upnik zoper njo vložil predlog za izvršbo. Tožnica prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči zato, da bi z upnikom dosegla dogovor, ki bi omogočil ustavitev izvršbe, tožnica pa bi izven izvršilnega postopka poplačala svoj dolg do njega. Po presoji sodišča tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bo pri tem uspešna, kar pomeni, da ni izkazala pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Na tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je bila tožnica izrecno opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek 9. 7. 2012. Predmetno tožbo je poslala priporočeno po pošti šele 1. 9. 2012, sodišče pa jo je prejelo 3. 9. 2012. Zato je glede na prekluzivni rok iz 28. člena ZUS-1 tožba vložena prepozno in jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZLPLS člen 14a. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je v povezavi z obrazložitvijo drugostopenjskega akta zadostna in ji ni mogoče odrekati razumne presoje. Tožnik ni uspel izkazati, da gre za očitno nerazumno odločitev ali celo očitno zmotno ugotovitev dejanskega stanja; ob tem je pomembno, da ne oporeka pojasnilu tožene stranke, da je imela tožena stranka možnost seznanitve z dejanskim stanjem zgolj preko podatkov, ki jih je tožnik vključil v vlogo na javnem razpisu.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 105, 107, 108. KZ-1 člen 88. ZUS-1 člen 40, 40/3.
pogojni odpust - prosti preudarek - odločanje Komisije za pogojni odpust - skrajšani postopek
O pogojnem odpustu odloča Komisija za pogojni odpust v svojstvu kolektivnega upravnega organa, ki je na predpisan način sestavljena iz treh članov.
V konkretnem primeru ne gre za kazenski, temveč za upravni postopek, v katerem pristojni upravni organ odloča o prošnji tožnika za pogojni odpust na podlagi diskrecijskega pooblastila zakonodajalca za odločanje po prostem preudarku, torej ne gre za odločanje o (civilni) pravici tožnika, niti za kazenski postopek.
Obračun tožnikovih davčnih plačil se je vršil po določbi 95. člena ZDavP-2, preplačila davka pa so bila pravilno zmanjšana za znesek že zapadlih in neplačanih davčnih obveznosti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis organa o stanju postopka - zavrženje tožbe
Izpodbijani akt nima lastnosti upravnega akta, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnikov, temveč gre le za odgovor na njun dopis o stanju postopka za priznanje mednarodne zaščite. S tem dopisom organ ni odločil o njuni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - vročitev odločbe po pooblaščencu - pooblastilo za zastopanje
Tožnika je v postopku ureditve meje na podlagi danega pooblastila zastopala pooblaščenka. Vsebina pooblastila daje podlago za ugotovitev, da je bilo pooblastilo dano za opravo vseh dejanj v postopku, kar pomeni, da je bila pooblaščenka pooblaščena tudi za sprejem odločbe. To pomeni, da je tožnik za odločbo izvedel tedaj, ko je bila vročena njegovi pooblaščenki.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 35/3. ZUS-2 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vlaganja novih prošenj - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je bila tožnica izrecno opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Kljub temu je predmetno tožbo poslala priporočeno po pošti šele 1. 9. 2012, sodišče pa jo je prejelo 3. 9. 2012. Zato je glede na prekluzivni rok iz 28. člena ZUS-1 tožba vložena prepozno in jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
upravni postopek - davčni postopek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - pravočasnost pritožbe - vročanje pisanj - fikcija vročitve - datum vročitve
Po 87. členu ZUP se šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta in ne z dnem, ko je dokument puščen v predalčniku.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika
Tožniku je bil že določen odvetnik, ki pa ni mogel, zaradi razlogov, ki so bili na strani tožnika, v redu opravljati svoje dolžnosti, zato je bil določen nov odvetnik, ki pa je iz enakih razlogov, kakor prvo postavljeni odvetnik, predlagal svojo razrešitev, saj ni mogel v redu opravljati svoje dolžnosti, ker se tožnik ni odzival na pozive, naj se pri njem oglasi. Tožnik je sam povzročil, da sodelovanja z omenjenim odvetnikom ni bilo mogoče vzpostaviti, kar pa je odločilno, da odvetnik stranko korektno stranko zastopa in s tem opravlja svojo dolžnost.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - na nepremičnini opravljene investicije in stroški vzdrževanja - plačilo zavezanca - upravni spor - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v davčnem postopku ni uspela dokazati stroškov iz 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2. Po tej določbi se v vrednost kapitala ob pridobitvi všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine le, če jih je plačal zavezanec, v obravnavanem primeru torej tožeča stranka. Kot dokaz o plačilu računov je predložila svojo pisno izjavo, iz katere pa ne sledi, da je račune plačala sama; poleg tega izjava ni skladna s predloženimi računi. V primeru plačila z gotovino bi tožeča stranka kot plačnica morala razpolagati s potrdili (o zatrjevanih delnih) gotovinskih plačilih kot dokazom o poravnavi obveznosti, kar še zlasti velja ob upoštevanju vrednosti investicij, ki izhajajo iz predloženih računov.
V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na 16. člen ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je upravni organ pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, presega premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin (obstoj postopa razdružitve nepremičnin) ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema BPP v drugem sodnem postopku in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja.