ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - ugotavljanje istovetnosti prosilca - zamuda pri vložitvi prošenje za mednarodno zaščito - razlogi za zamudo
Tožena stranka mora najprej ugotovi dvom še z neko drugo okoliščino, kot je zgolj dejstvo, da tožnik nima uradnega dokumenta s sliko v smislu ZTuj-1 in na tej dodatni okoliščini oziroma okoliščinah tudi obrazložiti dvom v verodostojnost izkazane identitete. Tožena stranka tako opredeljenega dvoma v istovetnost v izpodbijanem aktu ni ugotavljala. Dvoma v istovetnost ni ugotovila drugače, kot zgolj z argumentom, da tožnik ni predložil uradnega dokumenta s sliko, kar pa je napačna uporaba materialnega prava. Zato je ta razlog za odvzem osebne svobode v izpodbijanem aktu nezakonit.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - povprečna davčna stopnja - izplačilo na podlagi sodne odločbe - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožeči stranki je bila v letu 2008 na podlagi upravne odločbe ZPIZ Slovenije izplačano nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 14. 10. 2003 do 1. 7. 2008. Ker izplačilo ni bilo opravljeno na podlagi sodne odločbe, zakonski pogoji za povprečenje po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 niso izpolnjeni. Pri tem, kot je presodilo Ustavno sodišče, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel razumnih razlogov za različno urejanje načina ugotavljanja davčne obveznosti zavezanca v primeru, ko je bil dohodek izplačan na podlagi sodne odločbe, ter v primeru, ko je bil izplačan na podlagi upravne odločbe ZPIZ.
Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena med drugim tudi, če je vložena zoper sodbo, ki je po zakonu ni mogoče vložiti. To pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev revizije zoper sodbo verjeten izgled za uspeh. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da tožnik ni bil stranka v tem upravnem sporu in tako v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUS-1 nima pravice, da bi vložil revizijo zoper navedeno sodbo.
ničnost odločbe - zahteva za izrek ničnosti odločbe - neizvršljivost odločbe - prizidek k zgradbi - solastništvo prizidka
Tožnik zatrjuje, da je upravni organ pri svoji odločitvi prezrl, da je predmetna nepremičnina v solasti več oseb, tožnik kot inšpekcijski zavezanec pa je lastnik le 120/540 celote. Vendar pa je glede na zapisniško ugotovljeno dejansko stanje (tožnik ni dokazoval nepravilnosti zapisnika po drugem odstavku 80. člena ZUP) mogoče zaključiti, da je tožnik edini lastnik spornega prizidka, ne glede na njegovo zatrjevanje, da ta prizidek v kupoprodajni pogodbi ni naveden, kot tudi ne v zemljiški knjigi. Nesporno dejstvo med strankama tudi je, da gre za nelegalno gradnjo, zato niso utemeljene tožbene trditve, da bi se z inšpekcijskim ukrepom odstranitve tega nelegalnega dela stanovanjske stavbe, posegalo v solastnino ostalih stanovalcev tega objekta, ker solastništvo tudi po tožbenih trditvah, ni izkazano niti v kupoprodajni pogodbi, niti v zemljiški knjigi.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na določbe 16. člena ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi. Povedano drugače: razdrtje pogodbe o prenosu nepremičnine se kot razlog za vračilo plačanega davka upošteva samo v primeru, če je bilo opravljeno še pred vpisom kupca kot lastnika nepremičnine v zemljiško knjigo.
ZIS člen 1, 107, 107/3, 107/9, 107a. ZIN člen 7, 7/2, 32, 32/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 144/3. URS člen 74, 74/2.
inšpekcijski ukrep - spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - primernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - omejitev svobodne gospodarske pobude - svoboda opravljanja storitev v EU
Ukrep, ki je bil tožniku izrečen v skladu z devetim odstavkom 107. člena ZIS, je po presoji sodišča skladen s 74. členom Ustave RS. Naložen je bil namreč iz razlogov javne koristi, ki je za dosego legitimnega in stvarno upravičenega zasledovanega cilja, kot izhaja iz 1. člena ZIS, pravno dopusten in nujen. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je gospodarska družba A. kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je očitna, ko se to zahteva po določbah ZUP, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 23, 36. ZSVarPre člen 12, 12/1-1. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Tožnik ni predložil ne dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, na katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - pohištvo
Iz drugega odstavka 66.a člena ZDoh-2 jasno izhaja, da med opremo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče šteti pohištva in pisarniške opreme. Pri tem pojem pohištva ni omejen niti glede namena, za katerega se uporablja, niti glede časa, v katerem se uporablja, niti glede prostora, v katerem se nahaja. Tožnik tako ni imel podlage, da pohištvo uveljavlja kot olajšavo za investiranje po prvem odstavku 66.a člena ZDoh-2.
Tožnici je bilo po dveh inšpekcijskih pregledih naloženo, da s kmetijskih zemljišč očisti grmovje, zarast ter plevel in jih vrne v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011 ter poskrbi za redno obdelavo vinograda. Zapisnik o ogledu se v skladu z določbo 80. člena ZUP šteje za javno listino, in ker tožnica ni dokazovala nepravilnosti tega zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZUP), sodišče ni imelo nobenega razloga za dvom v zapisniku navedenih ugotovitev, ki so bile podlaga za naložene ukrepe.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - velikost prevzete kmetije
Za zadostitev pogojev po javnem razpisu mora biti prevzeta kmetija večja od kmetije, ki jo je imel prosilec do tedaj v lasti, to se pravi, da se ne morejo prištevati še GERK-i iz prejšnjega kmetijskega gospodarstva, četudi je to ukinjeno.
Določba tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki se izrecno nanaša na „počitniške hiše oz. počitniška stanovanja“, in ki določa, da so zavezanci za plačilo tudi njihovi lastniki, daje pravno podlago za naložitev obveznosti tako pravnim kot fizičnim osebam kot lastnikom navedenih objektov.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.
ZZDej člen 3, 3/2, 4, 4/1, 42, 42/1, 43. ZJZP člen 45, 45/4, 51, 51/2, 59. ZUP člen 177, 237, 237/2.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvo - odločba o izbiri - obseg sodne kontrole - merila za vrednotenje vlog - potrdilo v tujem jeziku
Pri ocenjevanju, kateri izmed kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje, je po razpisnih merilih najugodnejši, je upravnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje in je v tem pogledu sodna presoja odločitve o podelitvi koncesije zadržana. Omeji se na presojo morebitne nezakonitosti meril, na presojo spoštovanja ZUP glede celovitosti, zadostne natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov ter presojo izvedbe postopka v skladu z načeli ZJZP.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. SZ člen 72, 72/1, 72/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - postopek razdružitve solastnine
Ker je tožnik toženec v postopku ugotovitve deleža in razdelitve skupnega premoženja, med drugim tudi sporne hiše, z njo oziroma njenim deležem v površini 38,50 m2 (glede na nedoločenost deleža tožnika kot skupnega lastnika niti ni jasno, na kakšen način naj bi razpolagal s tako opredeljenim delom hiše) do ugotovitve deležev in posledično delitve ne more razpolagati. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 38,50 m2, v kateri tožnik živi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot premoženje prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
davek na promet nepremičnin - prodaja na javni dražbi - davčni zavezanec - nastanek davčne obveznosti
Za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2 gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost nastane ob domiku nepremičnine in ne šele ob vpisu kupca nepremičnine v zemljiško knjigo.
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se skladno s 24. členom ZBPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer zanikal niti ni dokazal nasprotnega. Le pavšalno je zatrjeval, da je upravičen do BPP, ter smiselno tudi, da je njegovo finančno stanje slabo. To pa odločitve ne more spremeniti, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni ne le finančni, pač pa tudi objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožnica je dohodke iz preteklih let prejela v odmernem letu 2010, izplačani pa so ji bili na podlagi odločbe ZPIZ in s tem na podlagi upravne odločbe. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2.
prodaja poslovnega deleža - dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - revalorizacija vrednosti kapitala
Dohodek od dobička iz kapitala glede na 17. člen ZDoh-1 spada med dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je v utemeljeno obnovljenem postopku odmere dohodnine v davčno osnovo, poleg dohodkov, ki jih je napovedal že tožnik sam, vključil tudi dobiček iz kapitala, ugotovljen s posebno (že pravnomočno) odločbo. Pri tem je bil upoštevan tudi v postopku odmere davka od dobička iz kapitala že obračunan in plačan davek.
Glede ugovora, da pri izračunu osnove za obdavčitev ni bila upoštevana revalorizirana vrednost nabavne vrednosti poslovnega deleža, sodišče poudarja, da je po določbi 90. člena ZDoh-1 davčna osnova pri dobičku iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi in da tako revalorizacija vrednosti kapitala v času pridobitve v ZDoh-1 ni bila določena.