upravni spor - dokončni upravni akt - pritožba v upravnem postopku - prezgodaj vložena tožba - zavrženje tožbe
Ker je bil ob vložitvi tožbe zoper izpodbijano odločbo pritožbeni postopek še v teku, je bila tožba vložena prezgodaj. Sodišče jo je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZDen člen 3, 3-18, 3-19, 52, 54, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 26, 26/3, 27, 27/1, 129, 129-1, 129-3. ZUP (1986) člen 125.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Določba 22. člena ZBPP določno opredeljuje kot pogoj za dodelitev izjemne BPP listinsko izkazane nastale stroške iz zdravstvenih razlogov, kar pa v spornem primeru ni bilo dokazano.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - velikost prevzete kmetije
Za zadostitev pogojev po javnem razpisu mora biti prevzeta kmetija večja od kmetije, ki jo je imel prosilec do tedaj v lasti, to se pravi, da se ne morejo prištevati še GERK-i iz prejšnjega kmetijskega gospodarstva, četudi je to ukinjeno.
ničnost odločbe - zahteva za izrek ničnosti odločbe - neizvršljivost odločbe - prizidek k zgradbi - solastništvo prizidka
Tožnik zatrjuje, da je upravni organ pri svoji odločitvi prezrl, da je predmetna nepremičnina v solasti več oseb, tožnik kot inšpekcijski zavezanec pa je lastnik le 120/540 celote. Vendar pa je glede na zapisniško ugotovljeno dejansko stanje (tožnik ni dokazoval nepravilnosti zapisnika po drugem odstavku 80. člena ZUP) mogoče zaključiti, da je tožnik edini lastnik spornega prizidka, ne glede na njegovo zatrjevanje, da ta prizidek v kupoprodajni pogodbi ni naveden, kot tudi ne v zemljiški knjigi. Nesporno dejstvo med strankama tudi je, da gre za nelegalno gradnjo, zato niso utemeljene tožbene trditve, da bi se z inšpekcijskim ukrepom odstranitve tega nelegalnega dela stanovanjske stavbe, posegalo v solastnino ostalih stanovalcev tega objekta, ker solastništvo tudi po tožbenih trditvah, ni izkazano niti v kupoprodajni pogodbi, niti v zemljiški knjigi.
ZZDej člen 3, 3/2, 4, 4/1, 42, 42/1, 43. ZJZP člen 45, 45/4, 51, 51/2, 59. ZUP člen 177, 237, 237/2.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvo - odločba o izbiri - obseg sodne kontrole - merila za vrednotenje vlog - potrdilo v tujem jeziku
Pri ocenjevanju, kateri izmed kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje, je po razpisnih merilih najugodnejši, je upravnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje in je v tem pogledu sodna presoja odločitve o podelitvi koncesije zadržana. Omeji se na presojo morebitne nezakonitosti meril, na presojo spoštovanja ZUP glede celovitosti, zadostne natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov ter presojo izvedbe postopka v skladu z načeli ZJZP.
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se skladno s 24. členom ZBPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer zanikal niti ni dokazal nasprotnega. Le pavšalno je zatrjeval, da je upravičen do BPP, ter smiselno tudi, da je njegovo finančno stanje slabo. To pa odločitve ne more spremeniti, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni ne le finančni, pač pa tudi objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - na nepremičnini opravljene investicije in stroški vzdrževanja - plačilo zavezanca - upravni spor - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v davčnem postopku ni uspela dokazati stroškov iz 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2. Po tej določbi se v vrednost kapitala ob pridobitvi všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine le, če jih je plačal zavezanec, v obravnavanem primeru torej tožeča stranka. Kot dokaz o plačilu računov je predložila svojo pisno izjavo, iz katere pa ne sledi, da je račune plačala sama; poleg tega izjava ni skladna s predloženimi računi. V primeru plačila z gotovino bi tožeča stranka kot plačnica morala razpolagati s potrdili (o zatrjevanih delnih) gotovinskih plačilih kot dokazom o poravnavi obveznosti, kar še zlasti velja ob upoštevanju vrednosti investicij, ki izhajajo iz predloženih računov.
V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija akta, izdana v sodnem postopku, ki ju je izdal, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja. V zadevi tudi ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1), zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
davek na promet nepremičnin - prodaja na javni dražbi - davčni zavezanec - nastanek davčne obveznosti
Za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2 gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost nastane ob domiku nepremičnine in ne šele ob vpisu kupca nepremičnine v zemljiško knjigo.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. SZ člen 72, 72/1, 72/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - postopek razdružitve solastnine
Ker je tožnik toženec v postopku ugotovitve deleža in razdelitve skupnega premoženja, med drugim tudi sporne hiše, z njo oziroma njenim deležem v površini 38,50 m2 (glede na nedoločenost deleža tožnika kot skupnega lastnika niti ni jasno, na kakšen način naj bi razpolagal s tako opredeljenim delom hiše) do ugotovitve deležev in posledično delitve ne more razpolagati. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 38,50 m2, v kateri tožnik živi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot premoženje prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Ugotovitve o tem, kdaj sta bila sklepa o dedovanju vročena tožniku, izpodbijani sklep sploh ne vsebuje, tudi sicer pa v obravnavanem primeru, ko je bil tožnik pooblaščen tudi za zastopanje stranke v postopku na drugi stopnji, v času vročitve sklepa sodišča prve stopnje še ni jasno, ali bo do postopka na drugi stopnji prišlo, ali ne.
Inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje, ki je ena od oblik nedovoljene gradnje, je primarno investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje in šele podrejeno lastnik zemljišča. To pomeni, da je treba v postopku najprej ugotavljati, kdo je investitor oz. lastnik objekta in šele ko ugotovljena dejstva dajo zadostno podlago za sklep, da tega ni mogoče ugotoviti, pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa lastniku zemljišča, na katerem stoji nelegalno zgrajen objekt.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevestno delo v službi
Ker gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, pri čemer gre za nevestno delo izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe, je ob legitimnosti cilja ničelne tolerance moralne nevrednosti oziroma oškodovanja javnega zaupanja, poseg tožene stranke v pravico tožnika iz 1. odst. 50. člena Ustave ustavno dopusten (test legitimnosti); z izpodbijanim ukrepom je mogoče zadovoljiti legitimen cilj (test primernosti) in je tudi nujen, saj če v takem primeru tožena stranka ne bi razrešila izvršitelja, legitimnega cilja ničelne tolerance ne bi bilo mogoče uresničevati (test nujnosti). Poseg je po oceni sodišča tudi sorazmeren v ožjem pomenu besede, saj je tožniku z izpodbijanim aktom onemogočeno samo opravljanje dejavnosti izvršbe in zavarovanja, ni pa kakor koli dodatno omejen pri pridobivanju dohodka, službe, kvalifikacij in ustvarjanja pogojev za socialno varnost, in je zato poseg v tožnikovo pravico sorazmeren z javnimi koristmi strank v postopkih izvršbe, ki so z vidika varstva človekovih pravic zelo pomembne in občutljive ter zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne etike izvajalcev te dejavnosti.
vodno dovoljenje - raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo - škropljenje teniških igrišč
Pri lastni oskrbi s pitno vodo ne gre za nobeno drugo oskrbo s pitno vodo, kot je oskrba lastnega gospodinjstva. Raba vode za škropljenje teniških igrišč v obravnavanem primeru, ko tožnik ne navaja, da bi predstavljala teniška igrišča del njegovega lastnega gospodinjstva, zato ne pomeni lastne oskrbe s pitno vodo.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv. Določil je tudi ustanove, pri katerih ima tožnik denarna sredstva in način njihove zarubitve. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - predlagatelj obnove postopka
Ker je bila določba 74. člena ZGO-1 v času izdaje gradbenega dovoljenja še v veljavi in je ta takrat izrecno določala kot stranko samo investitorja, uporaba 43. člena ZUP, ki dovoljuje osebi, ki izkaže pravni interes udeleževati se postopka, ne pride v poštev. Glede na to, je tudi po določbi prvega odstavka 261. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja predlagala samo stranka, to je investitor, ne pa oseba, ki bi na podlagi dejanskih okoliščin sklepala, da bi ji moral biti priznan status stranskega udeleženca.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pravna podlaga za odmero - skupni stroški- obračunski stroški - predvidene investicije v komunalno opremo - nezakonitost občinskega odloka
Po četrtem odstavku 75. člena ZPNačrt je treba pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka upoštevati že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme, predvidene investicije v komunalno opremo pa le tiste, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.
Odlok v delu, v katerem med skupne in obračunske stroške upošteva vse stroške, ki bodo nastali do leta 2015, zato ni v skladu z ZPNačrt.