Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pritožnik ni niti trdil niti dokazoval, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 301, 301/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršilni postopek - sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - ločitvena pravica - priznanje terjatve v stečaju
Pritožba pravilno opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP (ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno uporabilo kot pravno podlago v sklepu o prekinitvi postopka z dne 3. 6. 2024) razlog za prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Tako je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preuranjen.
Sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, saj na objavo sklepa o preizkusu terjatev niti ni počakalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - preizkusna doba - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - mnenje upravitelja - okoliščine konkretnega primera - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zdravstveno stanje dolžnika - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Dolžnica v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajala, ne v predlogu za odpust obveznosti ne v pritožbi pa ne navaja niti tega, da iz zdravstvenih razlogov morda ni sposobna za delo. Ob odsotnosti vsakršnih navedb (in dokazov) v zvezi z morebitnimi dolžničinimi zdravstvenimi težavami je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da dolžnica zdravstvenih težav nima.
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa lahko oblikuje tudi med postopkom, in sicer iz različnih virov (prejemkov, pokojnine, dedovanja...). Že dejstvo, da je sodišče prve stopnje sledilo dolžničinemu predlogu za izdajo dovoljenja za poslovanje dolžnice kot samostojne podjetnice (s. p.), kaže na to, da je dolžnica (ne glede na svojo starost) sposobna za opravljanje dela, ki bi lahko prineslo prihodke, četudi ne v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da bi lahko prišlo do vsaj delnega plačila terjatev.
ZFPPIPP člen 292, 292/1, 292/2, 292/6, 292/7. ZPP člen 228, 228/5, 241, 241/1.
stečajni postopek - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - dolžnost pričanja - denarna kazen - dolžnost predložitve listin
Osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, morajo upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka: 1. omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari, 2. izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter 3. izročiti drugo premoženje, ki ga imajo v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja (prvi odstavek 292. člena ZFPPIPP). Stečajni dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so bile zaposlene pri stečajnem dolžniku, ter osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva stečajnega dolžnika zadnjih pet let pred začetkom postopka, morajo upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena ZFPPIPP (šesti odstavek 292. člena ZFPPIPP). Za navedene dolžnosti se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti (sedmi odstavek 292. člena ZFPPIPP). Te vključujejo tudi izrek denarne kazni do 1.300,00 EUR (prvi odstavek 241. člena ZPP).
Osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, imajo tudi dolžnost, da upravitelju v treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka predajo posle stečajnega dolžnika in mu izročijo vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika (drugi odstavek 292. člena ZFPPIPP). Za te dolžnosti ni določena smiselna uporaba določb ZPP o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti, temveč tistih o predložitvi listine. To pomeni, da sodišče nekdanjemu direktorju stečajnega dolžnika s sklepom naloži predajo poslov in izročitev dokumentacije upravitelju, pravnomočni sklep pa se izvrši po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka (peti odstavek 228. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - stečaj zapuščine brez dedičev - razrešitev stečajnega upravitelja - pritožba razrešenega stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti - sorazmernost - zastoj v postopku - oškodovanje stečajne mase - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - dejanska neaktivnost - podaljšanje
Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za poplačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Pri tem je namreč treba upoštevati, da zamenjava upravitelja sama po sebi nujno povzroči zastoj v postopku. Podana mora biti sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo upravitelja kot njeno posledico. Glede na navedeno materialno pravno podlago in stališča pravne teorije je treba v konkretnem primeru presoditi zlasti, kako so zatrjevane upraviteljeve kršitve vplivale na potek postopka in ali so povzročile škodo za stečajno maso.
Niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri, da je razlika med osebnim stečajem in stečajem zapuščine, kjer upravitelj nima nikogar, ki bi lahko odgovoril na vprašanja glede premoženja, izpostavil je tudi vprašanje pietete do pokojnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upravitelj že ob predložitvi otvoritvenega poročila dne 20. 2. 2023 razpolagal s podatki o premoženju, katerega (so)lastnik je bil pokojni, ki je po podatkih spisa umrl 13. 2. 2020. Upravitelj je v nepremičnine vstopil dne 10. 10. 2023, 21. 5. 2024 in 30. 8. 2024, kot izhaja iz izdanih računov za zamenjavo ključavnic. Pritožbeno sodišče glede na navedeno časovno dinamiko soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da predstavlja tovrstna neaktivnost upravitelja nedopusten zastoj v stečajnem postopku.
Glede na zgoraj opisani časovni potek postopka upravitelj ne more uspeti s pojasnili, da je naletel na dva neodzivna cenilca, da je imel težave pri lociranju nepremičnine v naravi, na nedostopnost katastra, na strokovno napako cenilca ipd. Očitno niti cenilec niti upravitelj nista opravila ogleda nepremičnine na G. cesti v X., zato se je dejansko stanje izkazalo šele po izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in rezultiralo v razdrtju pogodbe ter povzročilo nedopusten zastoj v postopku.
Upnik trdi, da potencialni kupci zaradi nepreverjenih navedb solastnice niso pristopili k sodelovanju na javni dražbi, vendar pa ne izkaže, da bi za nakup dejansko obstajali drugi zainteresirani kupci, ki bi jih dopis solastnice odvrnil od nakupa. Dvoma v spoštovanje načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov zato ni uspel vzpostaviti.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3. ZPP člen 142, 142/4, 224.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - ugovor dolžnika, da ni insolventen - naslov, vpisan v sodnem registru - vročitev v hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - izpodbojna domneva
Po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085470
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 347, 347/2-1, 347/2-4. ZPP člen 139, 139/6. OZ člen 5, 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju - zakonita predkupna pravica - solastništvo nepremičnine - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - pravila vročanja - dokazna moč javne listine - načelo vestnosti in poštenja - vročanje v hišni predalčnik - dejanski prejem sodnega pisanja
Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. V stečajnem postopku so posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice oblikovana v 347. členu ZFPPIPP.
Upraviteljica je obvestilo o javni dražbi s predpisanimi opozorili pravočasno in na zanesljiv način (s priporočeno pošto) poslala predkupni upravičenki, ki se je s svojim ravnanjem (z odstranitvijo hišnega predalčnika) sama izpostavila tveganju, da se bo lahko dejansko seznanila z vsebino pisanja.
Iz pisanja predkupne upravičenke je razvidno, da je pisanje prejela, zato se tudi ne more uspešno sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika in v z njihovim namenom (prvi odstavek 7. člena OZ). Med temeljnimi načeli ima posebno težo načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Do prekoračitve temeljnega upravičenja pride, če nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje preseže meje njegovega upravičenja ter poseže v pravico tretjega.
Tožnik je v ponovljenem postopku podredno postavljeni zahtevek pravilno preoblikoval tako, da je v korist stečajnega dolžnika zahteval, da pravni posel izgubi učinke v razmerju do vseh stečajnih upnikov in do višine dolžnikove terjatve do dolžnika (II. točka izreka sodbe). Gre za oblikovalni in ne ugotovitveni del zahtevka, kot to zmotno meni pritožba. Darilna pogodba je z ugoditvijo zahtevku namreč izgubila učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožnikove terjatve. Tudi vsebina upnikovega upravičenja se z začetkom stečaja ne spremeni, edina sprememba je, da je potrebno zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika, kar pa je tožnik tekom postopka s podrednim tožbenim zahtevkom, kot je bilo že navedeno, tudi storil. Prav tako je pravilno postavil dajatveni zahtevek, s katerim je zahteval, da se v dobro stečajnih upnikov (torej za račun stečajne dolžnice) dopusti poplačilo iz sporne nepremičnine.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - avtomobil
Dolžnica se utemeljeno pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da njen avto izvzame iz stečajne mase.
Predmet izvršbe niso stvari, za katere sodišče presodi, da so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Izvršba se torej ne vodi za vsako ceno, ampak so med drugim pomembni tudi socialni in osebnostni oziri na dolžnikovi strani. Zaradi potrebe, da se v tem okviru lahko uravnovesijo vse okoliščine posameznega primera, je med drugim tudi določbo o članih dolžnikovega gospodinjstva treba pojmovati primerno prožno.
Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko in tipično tudi se izvede postopek za odpust obveznosti s ciljem, da se dolžnik znova postavi na noge, del česar je tudi dolžnikova dolžnost, da si med preizkusnim obdobjem prizadeva za ohranitev oziroma pridobitev zaposlitve. Obenem je načelo postopkov insolventnosti, naj se ti vodijo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Obojim navedenim ciljem pa je lahko bolj v prid, da dolžnik, ki nima dobrega dostopa do mreže javnega prevoza, ohrani možnost uporabe vozila, zato da lažje najde ali ohrani zaposlitev, kot pa da se vozilo proda, zlasti če je tako malo vredno, da bi se za stroške njegove prodaje porabilo večino njegove vrednosti.
soglasje k plačilu stroškov - predlog stečajnega upravitelja - nagrada in stroški - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu stečajne upraviteljice in ji dalo soglasje za plačilo nagrade odvetniški družbi za sestavo odgovora na tožbo A. A. za ugotovitev obstoja njegove terjatve do dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00083508
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 12, 14a, 14a/3. ZS člen 83.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek roka med sodnimi počitnicami - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - postopanje sodišča - pravni pouk
Ker je dolžnik vložil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse 26. 8. 2024, to je po tem, ko je rok za plačilo takse za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja po plačilnem nalogu z dne 3. 7. 2024 že iztekel (ta je iztekel 29. 7. 2024), in takse v danem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno.
predlog za začetek stečajnega postopka - stranke predhodnega postopka - upravičenje opravljati procesna dejanja - pravila postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zastopanje družbe - zastopanje pred sodišči - zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - prokura - prokurist - obseg prokure
V postopku zaradi insolventnosti, ki je bil začet na predlog dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika, prokurist za dolžnico ni upravičen opravljati procesnih dejanj.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 8, 226, 226/1. DZ člen 4, 62, 62/1, 62/2. ZSVarPre člen 26.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - posebna pravila o stečajni masi - omejitve izvršbe na plačo - preživljanje zakonca - prosta dokazna ocena - dokazna sredstva - prosta izbira dokaznih sredstev
Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in na oceno njihove dokazne vrednosti, zato je treba tudi omejitve tega načela iskati le znotraj teh meja. Omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove zdravstvene težave in spremembe na delovnem mestu ter s tem povezani nižji zaslužek nedvomno botrovali situaciji, v kakršni se je znašel, ki pa jo je reševal na neprimeren način, z nakupom telekomunikacijskih naprav ter športne opreme ter s tem s prevzemanjem novih obveznosti, ki so povzročile njegovo insolventnost.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3, 404, 406, 406/1-3, 406/2. ZFPPIPP-H člen 137, 137/5.
odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - skrajšanje preizkusne dobe - novela ZFPPIPP-H - spremenjene okoliščine - prekluzivni rok - rok za vložitev ugovora
Določba petega odstavka 137. člena novele ZFPPIPP-H jasno določa prekluzivni rok 60 dni po uveljavitvi te novele za vložitev zahteve za skrajšanje preizkusnega obdobja v skladu s citirano novelo. Slednja ne predvideva avtomatizma pri skrajšanju preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Skrajšanje zaradi spremembe zakona je mogoče doseči le v postopku s pravočasno vloženim ugovorom. Po oceni pritožbenega sodišča so tudi sicer izvajanja dolžnika o matematičnem upoštevanju razmerij pri določanju nove preizkusne dobe na podlagi ugovora dolžnika zaradi spremembe maksimalne preizkusne dobe po noveli ZFPPIPP-H brez pravne podlage. Zaradi cit. spremembe ZFPPIPP bi dolžnik lahko dosegel le skrajšanje preizkusne dobe preko maksimalno dovoljene, tj. preko treh let, če bi pravočasno vložil ugovor. V okviru določbe 404. in drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP pa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor presojalo z vidika spremenjenih okoliščin in ugotovilo, da slednje niso podane, kar pritožbeno ni sporno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da teh določb ni (pravilno) uporabilo.
ZFPPIPP člen 21, 383a, 383a/1, 383a/2, 383a/3, 383a/7, 384, 384/5, 386, 408, 408/2. ZPP člen 12.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pomoč prava nevešči stranki - posledice uvedbe osebnega stečaja
Namen določbe 383.a člena ZFPPIPP je, da lahko stranka, ki vlaga predlog za začetek postopka osebnega stečaja, kvalificirano pretehta, kakšne bodo zanjo posledice vloženega predloga.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stanovanjska hiša - izločitvena pravica - ocena vrednosti premoženja
Stečajna dolžnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja izločitveno pravico. Kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, te pravice nima. Izločitvena pravica je namreč pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 384, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/1, 350/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ugoditev ugovoru - vsebina izreka sklepa - obseg pritožbenega preizkusa - neizvedba dokaza - konkretizacija pritožbenih očitkov - pritožbene novote
Dolžnik zmotno meni, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, ker v njem sodišče ni navedlo, da je ugovoru upravitelja ugodilo. Ugoditev ugovoru je prav v izrečenima ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki ju izrek vsebuje in je zato jasen. Izrecna dodatna navedba v izreku sklepa, da se ugovoru ugodi, je odveč in je tudi zakon ne nalaga (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti tovrstni kršitvi v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljeni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stranka, ki želi uveljavljati takšno kršitev, mora v pritožbi določno označiti, na katere dokazne predloge se nanaša, in tudi pojasniti, da in zakaj bi bila izvedba vsakega takšnega dokaza relevantna za zadevo.
ZFPPIPP člen 26, 59, 59/2, 122, 243, 296, 296/5, 458, 458/2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 24, 24/1, 24/4, 54, 54/2, 55, 55/6.
prijava terjatev - rok za prijavo terjatev - objava oklica o začetku stečajnega postopka - prijava terjatve upnika iz tujine - obveščanje upnika - začetek stečajnega postopka - obvestilo o začetku postopka
Tako iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP kot iz drugega odstavka 54. člena Uredbe izhaja, da obveščanje o začetku domačega stečajnega postopka obsega seznanitev znanih upnikov v tujini o začetku insolventnega postopka, o organu, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in o rokih ter posledicah zamude rokov. V primeru stečajnega postopka nad pravno osebo, kakršen je tudi obravnavani, je namen tega obvestila za znane upnike v tujini le preprečiti posledice, ki nastopijo s potekom roka za prijavo terjatev. V tovrstnih postopkih citirana določila o dolžnosti obveščanja tujih upnikov o insolventnih postopkih ne posegajo v določila o prekluzivnem roku za prijavo terjatev iz 59. člena ZFPPIPP in 55. člena Uredbe.
Tako iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP kot šestega odstavka 55. člena Uredbe izhaja, da je v primeru stečajnega postopka nad pravno osebo začetek teka roka za prijavo terjatev vezan na objavo oklica o začetku stečajnega postopka. Uredba namreč veže začetek navedenega roka na prejem obvestila iz 54. člena zgolj v primeru, ko država članica v stečajnem postopku nad posameznikom, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, v register insolventnosti ne vključi informacij iz prvega odstavka 24. člena ali takšnih informacij javno ne objavi preko sistema medsebojne povezave teh registrov (šesti odstavek 55. člena v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena Uredbe).