Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
mednarodna pristojnost - osebni stečaji - pristojnost za vodenje postopka v primeru insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov - običajno prebivališče - premoženjski položaj
Splošna navezna okoliščina za določitev mednarodne pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti je v skladu z določbo člena 3(1), prvega pododstavka Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba), središče dolžnikovih glavnih interesov. Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo. V skladu z določbo člena 3(1), četrtega pododstavka Uredbe se v primeru posameznika, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče njegovih glavnih interesov kraj njegovega običajnega prebivališča. Običajno prebivališče je samostojen pojem prava EU, pri čemer je pri njegovi razlagi treba dati prednost elementom, ki se nanašajo na premoženjski položaj dolžnika. Sodišče EU je v sodbi C - 253/19 z dne 16. julija 2020 pojasnilo, da so upoštevna merila za določitev središča glavnih interesov fizične osebe, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, tista, ki se nanašajo na njen premoženjski in ekonomski položaj, kar ustreza kraju, v katerem ta oseba sprejema ekonomske odločitve in v katerem prejme in porabi večino svojih dohodkov, ali kraju, kjer je večji del njenega premoženja.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 305/4, 305/4-1, 305/4-2, 308. ZPP člen 285.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo
Četrti odstavek 305. člena ZFPPIPP ne zahteva, da bi v primeru neustreznega pravočasnega oziroma prepoznega pravega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi (kot se je oboje pripetilo v tožničinem primeru), avtomatično v celoti propadel tožnik, čigar pravočasna tožba je poleg navedenega obsegala tudi pravilen zahtevek za ugotovitev terjatve.
Že na splošno bi moralo veljati, da dolžnost sodišča, da izvaja materialno procesno vodstvo, vznikne šele, ko je bila predtem stranka dovolj skrbna pri izvrševanju svojega trditvenega in dokaznega bremena. Pri izjemoma potrebnem materialnem procesnem vodstvu pri tožbenih zahtevkih pa je ta pogoj nepogrešljiv.
osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Ni utemeljeno pritožnikovo opozarjanje v zvezi z njegovo napotitvijo glede izvršnic. V tem delu je na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice pravilno napoten pritožnik. Izvršnica je listina, ki vsebuje dolžnikovo izjavo, s katero se ta zaveže plačati upniku z izvršnico določen denarni znesek. Upnik lahko na podlagi izvršnice zahteva plačilo obveznosti, ki mu jih dolžnik dolguje, kar neposredno na banki dolžnika. Izvršnica je sicer izvršilni naslov za denarno terjatev, pritožnik pa niti ne trdi, da bi z njo pridobil ločitveno pravico. Za prisilno izterjavo neplačanih zneskov po izvršnici je treba vložiti predlog za izvršbo, šele v nadaljnjem teku izvršilnega postopka pa bi upnik (lahko) pridobil ločitveno pravico.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, le iz dolžnikovega premoženja se upniki lahko poplačajo. Kot izhaja iz upraviteljičinih pojasnil, s prerekanjem ločitvene pravice pravzaprav ni zanikala z izvršilnim naslovom pridobljene ločitvene pravice kot take, trdi le, da takšnega premoženja (terjatev do dolžnikovih dolžnikov), na katerem naj bi bila ločitvena pravica pridobljena, v resnici sploh ni. V pravdi na podlagi napotitve upraviteljica navedenega ne bi mogla dokazati, da takih terjatev ni, saj gre za negativno dejstvo. Upnik, ki trdi, da takšne terjatve so in da takšno premoženje v resnici obstaja, pa bo to lahko tudi dokazal. Zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotilo pritožnika. Iz istih razlogov je pravilna tudi napotitev pritožnika na uveljavitev ustreznega zahtevka v zvezi z zalogami trgovskega blaga, ki niso specificirane.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4, 343/4. ZZK-1 člen 89, 96.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - vknjižba lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - varstvo kupca - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
Upraviteljičin načrt ni bil pomanjkljiv, ker ni vseboval tudi opisa dejanj v zvezi z razdelitvijo unovčene stečajne mase, niti zato iz njega ni bilo mogoče sklepati, da se bo zadevni stečaj po njenem predvidevanju končal brez razdelitve upnikom.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - obveščanje upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje TRR
Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP.
Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/3, 88, 89. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 5, 6. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 93, 97, 97/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - pogoji za začetek postopka - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - izvrševanje kazni zapora - kazenska evidenca
Sodišče v stečajnem postopku ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnika.
Potrdilo o odpustu predstavlja zgolj dokaz o odpustu iz zavoda, ne dokazuje pa dejstva, da bi bila z dnem odpusta iz zavoda zaporna kazen tudi že izvršena. Datum odpusta iz zavoda ter datum izvršene kazni pa nista nujno enaka.
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.
odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici - obveščanje upravitelja - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - odvetnik po uradni dolžnosti
Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 136, 190, 190/4, 200, 200/4, 209, 209/1. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. ZPP člen 8, 213, 213/2, 243, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 350, 350/1.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane osebe - odstop terjatev - pravica glasovanja in konverzije - zloraba upniških pravic
Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve.
Pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb o prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069266
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rubež in prenos terjatve v izterjavo - stečajni postopek nad toženo stranko - ni pravnega interesa - posledice začetka stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ločitvena pravica - ustavitev postopka izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe - deklaratorna narava sklepa
Da sklep o ustavitvi izvršbe do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil izdan, ni ključnega pomena. Z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom je prišlo do prekinitve izvršilnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, temu pa po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku neizogibno sledi ustavitev postopka izvršbe po eni od alinej drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP. Gre za ustavitev izvršbe po samem zakonu (ex lege), zaradi česar je sklep o ustavitvi izvršbe le deklaratorne narave. Ker se izvršilni postopek zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom v nobenem primeru ne bo več nadaljeval, izvršbe ni več mogoče izreči za nedopustno (kot se glasi tožbeni zahtevek) in tožnik ne more imeti več pravnega interesa za tožbo. V tej pravdi si tožnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070243
OZ člen 311, 316, 739. ZIZ člen 64, 64/1, 270, 270/1, 270/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPreZP-1 člen 37, 37/1.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - verjetnost obstoja terjatve - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - poroštvena obveznost - stečaj nad glavnim dolžnikom - pogodba o denarnem depozitu - garancijska pogodba - limit - pobot - prepoved pobotanja - nepristna hramba - denarni depozit - povezana družba - unovčenje izvršnice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - ugovor tretjega
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ.
Med drugim je izključen pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Kot nepristno hrambo je mogoče opredeliti tudi pogodbo o denarnem depozitu.
OZ člen 190, 190/1. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5.
pomota pri nakazilu dolgovanega zneska - prejemnik nakazila - izločitvena pravica v stečajnem postopku - prepozna prijava izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor tretjega v davčni izvršbi - davčna izvršba na denarna sredstva - obogatitveni zahtevek - verzijski zahtevek - neupravičena obogatitev - nakazilo na napačen račun
Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.
V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o.
uveljavljanje izločitvene pravice - prijava izločitvene pravice - pravočasnost prijave izločitvene pravice - ovira za prodajo premoženja - prenehanje izločitvene pravice
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaje premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico (v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice).
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4-2, 386, 386/1. ZZK-1 člen 89, 96. ZPP člen 78.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju - nedovoljena pritožba - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o zavrnitvi predloga - ugovor upnika - aktivna procesna legitimacija
Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.