• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSLJ Sklep Cst 210/2026
    31.7.2026
    STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSLJ00094939
    ZFPPIPP člen 374. KZ-1 člen 76, 76/2, 76/3.
    končna razdelitev - prenos premoženja - kazenski postopek - oškodovanec - premoženjskopravni zahtevek - odvzem premoženjske koristi

    Upnik ne more prevzeti terjatve, ki je upravitelj ni ponudil v prevzem. Skladno z določbo drugega in tretjega odstavka 76. člena KZ-1 ima oškodovanec, ki v kazenskem postopku ni postavil premoženjskopravnega zahtevka ali pa ga je postavil, vendar kazensko sodišče o njem ni odločilo, temveč oškodovanca s tem zahtevkom napotilo na pravdo, možnost, da se poplača iz odvzete koristi. Odvzeta premoženjska korist v tem primeru čaka na odločitev oškodovanca, ali se bo želel poplačati iz odvzete koristi (kakor mu omogočata drugi in tretji odstavek 76. člena KZ-1) ali pa bo premoženjska korist ostala odvzeta in bo pripadla državi. Vendar to predstavlja zgolj možnost zahteve za poplačilo (iz dejansko odvzete premoženjske koristi), po odločitvi o odškodninski odgovornosti (kar predstavlja prvo fazo) in znotraj strogih prekluzivnih rokov. Oškodovanec mora najprej začeti pravdo na ugotovitev svojega zahtevka (prva faza), da lahko (po njegovi ugotovitvi) zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti (druga faza).

    Znesek odvzema premoženjske koristi se vplača v proračun; v primeru uspeha s premoženjskopravnim zahtevkom (prva faza) pa bo lahko oškodovanec v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe zahteval poplačilo iz (dejansko) odvzete vrednosti, v kolikor bi bili izpolnjeni pogoji po 76. členu KZ-1 oziroma 97. členu KZ.

  • 22.
    VSLJ Sklep Cst 215/2026
    31.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096612
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    odgovornost poslovodstva - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - vrednost unovčene stečajne mase

    Šele ko je jasno, da unovčena stečajna masa ne zadošča za vračilo celotnega založenega zneska in kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, je namreč mogoče predlagati, da morajo te stroške plačati osebe, ki so bile nekdanji člani poslovodstva.

    Ker (še) ni izkazano, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev plačil niti kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, sodišče (še) ni smelo vračila teh stroškov naložiti nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika.

  • 23.
    VSLJ Sklep Cst 209/2026
    29.7.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094883
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 342, 342/2, 347, 347/1, 365, 365/3, 366, 366/1, 369, 373. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 142, 142/4, 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 365, 365-3, 366. DZ člen 262. ZNP-1 člen 57, 57/3.
    postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do pritožbe zoper sklep - predkupni upravičenec - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - uveljavljanje predkupne pravice

    Zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji sodišča druge stopnje treba pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožnici kot predkupni upravičenki, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njen pravni položaj.

    V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

    Pritožnica ima v stečajnem postopku kot predkupna upravičenka položaj udeleženke v postopku. Enako kot stranka mora biti tudi ona sposobna razumeti pomen svojih dejanj in kakšne posledice jo lahko doletijo, če procesnih upravičenj, ki jih daje zakon (347. člen ZFPPIPP) ne uresniči. Njeno procesno ravnanje je mogoče presojati le, če je popolno poslovno sposobna. Le tedaj lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

    Če pritožnica zaradi svojih zdravstvenih težav ni bila sposobna sama skrbeti za svoje pravice, torej ni razumela pomena svojega dejanja, ko se ni odzvala na poziv upraviteljice za podpis prodajne pogodbe in plačila kupnine, za pritožnico ne more veljati fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

  • 24.
    VSLJ Sklep VI Cpg 203/2026
    29.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSLJ00096759
    ZPP člen 154, 155, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3. ZST-1 tarifna številka 1112.
    stroški pravdnega postopka - priznanje terjatve v stečajnem postopku - res iudicata - načelo kontradiktornosti - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - nastanek taksne obveznosti - količnik za odmero takse

    Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pravnomočna sodba, sodišče prve stopnje teh stroškov ne bi smelo ponovno priznati tožeči stranki, ker je bilo o njih že pravnomočno odločeno.

    Po tarifni številki 1112 ZST-1 se taksa po tarifni številki 1111 zniža na količnik 1 samo v treh taksativno naštetih procesnih situacijah.

    Ker je tožeča stranka dopolnitev tožbe vložila po izrecnem pozivu sodišča, ji je stroške za dopolnitev tožbe treba priznati, čeprav je bil postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen.

  • 25.
    VSLJ Sklep Cst 207/2026
    29.7.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094877
    ZFPPIPP člen 47, 97, 97/1, 103, 103/4, 103/4-1, 103/4-2, 103/6, 103/6-1, 103/6-5, 114, 114/1, 114/1-1, 121, 121/1, 261, 261/1, 263, 291, 291/1, 292, 295, 295-2, 295-6, 354, 354/2, 355, 335/1, 355/2, 355/2-7, 356, 356/2, 356/2-3, 356/3, 357, 357/1. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 365, 365-2, 366.
    zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka - stečaj pravne osebe - predračun stroškov - stroški odvetniških storitev - ocena stroškov - potrebnost stroškov

    Stroški stečajnega postopka so tekoči in občasni stroški stečajnega postopka (prvi odstavek 355. člena ZFPPIPP). Oboji morajo biti vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka (356. člen ZFPPIPP). Ker gre za druge stroške, mora predračun stroškov vsebovati opis vrste stroškov in skupni znesek za vsako od vrst teh stroškov (3. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP). Če se med postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov postopka spremeni predračun stroškov na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora, ali na zahtevo upniškega odbora (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP).

    Upravitelj ni zatrjeval, da bi sporne stroške predvidel v predračunu stroškov stečajnega postopka. Res je, da pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče natančno določiti višine posameznih stroškov, vendar jih upravitelj lahko oceni. Iz podatkov spisa izhaja, da upravitelj v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka ni vključil nobenih stroškov odvetniških storitev, niti ni pozneje predlagal spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka.

    Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.

    Upravitelj bi moral sproti seznanjati sodišče, da bi lahko odločalo o potrebnosti stroškov odvetnice. Za angažiranje odvetnice bi moral te stroške predvideti v predračunu ali spremembi predračuna stečajnega postopka in pridobiti sklep sodišča o potrditvi predračuna, nato pa podatke o tem, ali so ti stroški še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, vključiti v redno poročilo (295. in 356. člen ZFPPIPP).

    Stroški, katerih plačilo je upravitelj predlagal za delo pooblaščene odvetnice, niso bili potrebni, in bi upravitelj, glede na svoje strokovno znanje in izkušnje, lahko navedene dopise, tako strokovno kot tudi časovno, sestavil sam.

  • 26.
    VSLJ Sklep Cst 200/2026
    23.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096710
    ZFPPIPP člen 125, 125/1, 331, 344, 385.
    osebni stečaj - sklep o prodaji - ugovor dolžnika - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe

    Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013). Tako dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.

  • 27.
    VSLJ Sklep Cst 206/2026
    23.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094884
    ZFPPIPP člen 112. ZIZ člen 42. ZPP člen 77, 77/1, 78, 116, 116/1.
    postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravdna sposobnost

    Medtem ko je odpravi napak sodišča pri vročanju namenjena zgoraj opisana razveljavitev potrdila (klavzule) o pravnomočnosti in izvršljivosti, je oviram na strankini strani pri pravočasnem uveljavljanju pravnih sredstev namenjen institut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožbeni razlogi se prilegajo slednjemu: pritožnik je zatrjeval, da je zamudil rok za pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ker so ga pri tem ovirale zdravstvene težave.

    V pritožbi pa ni mogoče razpoznati dovolj konkretnega zatrjevanja, da je bil pritožnik popolnoma nesposoben spremljati postopek in spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (AJPES), kar bi morda (ob še nadaljnjih, pa nezatrjevanih - ne v tisti ne v zdajšnji pritožbi - predpostavkah) lahko pod vprašaj postavilo veljavnost vročanja. Invalidnost I. kategorije je pojem, ki se navezuje na zmožnost za delo, in nima neposredne povezave s sposobnostjo razumeti pomen in posledice procesnih dejanj v postopku osebnega stečaja. Kakšne so resne in dokumentirane zdravstvene omejitve, zaradi katerih naj ne bi bil sposoben samostojno in redno spremljati sodnih objav v insolvenčnih postopkih na portalu AJPES, pritožnik ni preciziral ne tedaj ne zdaj.

  • 28.
    VSLJ Sklep Cst 201/2026
    23.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094804
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - vpliv na poslovanje družbe - pravno neodločilne trditve

    Pravno ni odločilno, ali pritožnica res ni bila, kot je trdila, vpletena v dolžničino poslovanje in ali je bila zgolj formalna članica dolžničinega poslovodstva. Kdor sprejme položaj poslovodje, sprejme tudi odgovornosti, ki jih ta položaj prinaša. Niti poudarjanje v pritožbi, da je pritožnico drugi nekdanji poslovodja zaradi njunih zasebnih sporov povsem odrinil od poslovodenja in ji onemogočil sodelovanje pri dolžničinem poslovanju, ne spada k okoliščinam, ki bi bile pravno odločilne po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Nikogar namreč ni mogoče prisiliti, da ostane poslovodja.

  • 29.
    VSLJ Sklep Cst 203/2026
    23.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00095021
    ZFPPIPP člen 389a, 389a/5, 389a/5-2.
    postopek osebnega stečaja - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo - preteklo poslovanje

    Poslovanje z izgubo v preteklosti ni pravno nerelevantno za uporabo druge alineje 2. točke petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP. Ta je res zazrta v prihodnost, vendar se tipično ravno iz preteklega ravnanja, ki je vodilo do določenih posledic, lahko napoveduje, da če bo tudi v prihodnosti ravnanje enako, bodo takšne tudi posledice.

    Preteklo poslovanje je bilo le ena od sestavin te prognoze (da pritožnica verjetno v prihodnosti ne bo poslovala brez izgube), ki jo je le dodatno potrjevalo, brez kakršnihkoli sredstev za lokal, opremo in nakup živil in pijač pa ne more biti drugačna.

  • 30.
    VSLJ Sklep Cst 195/2026
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094736
    ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3).
    osebni stečaj nad dolžnikom - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - soglasje stečajnega sodišča - odpoved dediščini - smotrnost

    Po tretji alineji 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da se brez soglasja sodišča ne more odpovedati dediščini. Tako soglasje sodišče poda, kadar je odpoved dediščini v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja. V konkretnem primeru stečajni dolžnik že tako ali tako kot kreditojemalec odgovarja za poplačilo (istega) kredita, ki je zavarovan s hipoteko na nepremičnini, ki sodi v zapuščino. Zgolj zaradi upničine zavarovane terjatve se tako v primeru prevzema dediščine obveznosti stečajnega dolžnika še ne bi povečale, upravitelj pa v svojem predlogu ni pojasnil drugih obveznosti zapustnice, ki bi v primeru dedovanja prešle na stečajnega dolžnika.

    Za presojo smotrnosti odpovedi dediščini ni pomembno razmerje med vrednostjo zapuščinske mase (v konkretnem primeru nepremičine) in obveznostmi stečajnega dolžnika, ampak razmerje med vrednostjo nepremičnine in dolgovi, za zavarovanje katerih ta nepremičnina jamči oziroma siceršnjimi dolgovi zapustnice.

  • 31.
    VSLJ Sklep Cst 196/2026
    15.7.2026
    STEČAJNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
    VSLJ00094602
    ZFPPIPP člen 8, 233, 233/7. ZGD-1 člen 10.
    predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - odgovornost prokurista - razlaga zakonske določbe - restriktivna razlaga

    Odgovornost poslovodstva po 233. členu ZFPPIPP je posebna oblika odgovornosti, ki izhaja iz dolžnosti poslovodstva v zvezi z insolventnostjo, ki je navedena v prvem odstavku 42. člena ZFPPIPP, in jo je treba razlagati restriktivno.

    Do širjenja odgovornosti članov bivšega poslovodstva iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP na prokurista torej ne privede niti jezikovna niti namenska niti sistematična razlaga določb ZFPPIPP.

  • 32.
    VSLJ Sklep Cst 187/2026
    14.7.2026
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094505
    ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 142, 142/4.
    pravočasnost ugovora - nadomestna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve

    Za določitev, kdaj je potekel rok za vročitev in kdaj se šteje, da je pisanje vročeno, je torej pomembno le, kdaj je potekel rok za prostovoljen prevzem pisanja. Datum, ko je bilo pisanje puščeno v nabiralniku, tu ni pomemben, pisanje se pusti v hišnem predalčniku po tem, ko je rok že potekel.

  • 33.
    VSLJ Sklep Cst 190/2026
    14.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094601
    ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
    postopek osebnega stečaja - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - regres - uporaba določb o izvršbi - omejitve in izvzetja iz izvršbe

    Če dolžnik med postopkom prejme prejemek, ki sicer sodi v stečajno maso (ne gre za prejemek iz 101. člena ZIZ), vendar seštevek njegovih mesečnih prejemkov ne doseže 76 odstotkov minimalne plače, je potrebno upoštevati omejitve, določene v 102. členu ZIZ.

  • 34.
    VSLJ Sklep Cst 189/2026
    14.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094331
    ZFPPIPP člen 38, 38/1, 42, 42/1, 233, 233/6, 233/7, 233/9, 234, 234/1.
    stečaj pravne osebe - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme

    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP ureja oziroma širi odgovornost poslovodstva v nasprotju s pravili, urejenimi v ZGD-1. Gre za specialno ureditev odgovornosti članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase. Ta odgovornost ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP.

    Neutemeljeno je nadalje pritožbeno stališče, da ZFPPIPP plačilo predujma nedopustno zgolj prevali na poslovodstvo družbe. Član poslovodstva se namreč odgovornosti za to obveznost lahko razbremeni, če (trdi in) dokaže, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti.

  • 35.
    VSLJ Sklep Cst 177/2026
    8.7.2026
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSLJ00097407
    ZFPPIPP člen 380, 380/1, 383, 383/8, 383/8-1, 411, 411/1, 411/4. ZPP člen 70, 70-6. ZUstS člen 23, 23/1.
    kasneje najdeno premoženje - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona

    Videz nepristranskosti sodišča bi krnila in bi bila lahko zato razlog po 6. točki 70. člena ZPP okoliščina, da v tej pritožbeni stečajni zadevi, s katero se posega v premoženje, ki ga je pritožnik pridobil ravno na račun neutemeljene obsodbe in odvzema prostosti, kot poročevalec sodeluje sodnik, ki je bil član kazenskega senata prve stopnje, ki je dolžniku izrekel obsodilno sodbo, ki je bila nato z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, kar je nazadnje vodilo do oprostilne sodbe. Ti pomisleki pa izgubijo vso moč ob dejstvu, da je ta sodnik tedaj glasoval zoper obsodilno in za oprostilno sodbo, vendar je bil preglasovan.

    Pritožnik je terjatev, ki mu je bila z navedeno sodbo nazadnje tudi pravnomočno prisojena, pridobil že 15. 11. 2018, ko je postala pravnomočna kazenska sodba, s katero je bil oproščen kaznivega dejanja poskusa uboja. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2016 z dne 29. 4. 2019 je postal pravnomočen 15. 5. 2019 in je torej pritožnikova odškodninska terjatev v njegovo premoženjsko sfero prešla pred pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti.

    Pozneje najdeno premoženje je v celoti objektiven pojem. Gre za premoženje, ki v prejšnjem stečajnem postopku ni bilo upoštevano. Zato niso pravno izvajanja o dejanskem ali dolžnem zavedanju upnice, ki je predlagala začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da to premoženje obstaja, že in še ko je sodelovala v nezaključenem postopku pritožnikovega osebnega stečaja.

    Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je četrti odstavek 411. člena ZFPPIPP v nasprotju z ustavo, je prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti te določbe.

  • 36.
    VSLJ Sklep Cst 182/2026
    8.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094733
    ZPP člen 142, 346.
    vročanje pisanj - pravilnost vročitve - poročilo o kršitvah določb postopka - smiselna uporaba ZPP v stečaju

    Okoliščina, da je poštar z delom na tistem področju začel aprila, ne spodkoplje verodostojnosti njegove izpovedbe glede zadevno kritičnega vročanja v drugi polovici maja, med drugim tudi glede na to, da je povedal (kar je življenjsko povsem sprejemljivo), da so ga na specifiko naslova pri dolžniku in njegovi širši družini ob nastopu službe in ob ogledu terena pri pošti opozorili. Glede pismonoševega majskega dopusta pritožnik izpušča dostavek, ki izhaja iz zapisnika o zaslišanju, kjer je A. A. povedal, da je bil na dopustu verjetno za prvi maj. Se pravi, v začetku maja, ne pa v drugi polovici maja, ko je potekalo sporno vročanje. In še pomembnejši pritožnikov izpust: takoj v nadaljevanju je poštar na vprašanje pritožnikove pooblaščenke potrdil, da je podpis na potrdilu o vročitvi taksnega naloga, pripetem k red. št. 58, njegov (vidna je lepo čitljiva parafa velikih pisanih A in A). Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v nabiralniku prave hiše, zadnjenavedena okoliščina zapečati sporno vprašanje, ali je bilo dva tedna pozneje samo pisanje s taksnim nalogom vrženo skozi režo babičine hiše. Ni bilo: tudi to je bilo puščeno v pritožnikovem nabiralniku.

  • 37.
    VSLJ Sklep Cst 179/2026
    7.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094136
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 231, 231-3. ZPP člen 154.
    predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - verjeten obstoj terjatve - manjkajoča trditvena podlaga - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti - stroški dolžnika

    Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka. Nobenega razumnega razloga zato ni najti za razlago, da mora dolžnik sam nositi stroške postopka tudi v primeru, ko upnik s svojim predlogom ne uspe.

  • 38.
    VSLJ Sklep Cst 165/2026
    7.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094268
    ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/9.
    predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - odgovornost poslovodstva

    Upravitelj je za terjatve do obeh dolžnikov pojasnil, zakaj jih ni mogel vtoževati. Ob tem, da niti ne razpolaga s stečajno maso, ki bi zadoščala za kritje stroškov postopkov proti dolžnikoma, ki bi jih bilo treba izvesti v Italiji oziroma Nemčiji, kar je jasno že iz upraviteljevih poročil, je terjatev do prvo navedenega dolžnika zastarala, zato se višje sodišče strinja s stališčem upravitelja, da izterjava niti ni smiselna. Glede drugo navedenega dolžnika pa upravitelj z računi ne razpolaga, temveč le s knjigovodsko kartico, kar ob ugovoru dolžnika, da računov sploh ni prejel, prav tako ne zadostuje za izterjavo terjatev do njega.

  • 39.
    VSLJ Sklep Cst 178/2026
    7.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094192
    ZFPPIPP člen 103, 103/6, 108, 108/2, 114, 114/1, 355, 355/2.
    stečajni postopek nad pravno osebo - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov - posebno specialistično strokovno znanje - strokovni pomočnik

    Upravitelj je po oceni višjega sodišča ustrezno pojasnil, da je strokovnega pomočnika najel zato, ker za opravljeno storitev nima potrebnih znanj in izkušenj. Pojasnila upravitelja zadoščajo za presojo, da gre za storitev, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja.

  • 40.
    VSLJ Sklep Cst 170/2026
    1.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00093992
    ZFPPIPP člen 127, 127/1, 127/2. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2.
    stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - rok za pritožbo - pričetek teka roka - prepozna pritožba - prepozna dopolnitev pritožbe

    Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. To med drugim velja tudi za določbe ZPP o pravočasnosti pritožbe.

  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>