ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 226, 226/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
V pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP mora imeti dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej neprimeren subjektivni odnos dolžnika do prevzemanja obveznosti. Standarda vestnega dolžnika, ki bi se odrazil v skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti z občutkom odgovornosti, ne izkazuje predhodno opisan način in časovna dinamika dolžnikovega ravnanja. Sodišče prve stopnje je neprimeren odnos dolžnika do pretirane porabe pravilno prepoznalo v njegovem zapravljanju denarja za darila in potovanja ter odtujevanju premoženja za neznatno plačilo.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusne dobe - zdravstvene težave - sposobnost za delo
En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma (kot to poudarja sodišče prve stopnje); odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).
URS člen 155. ZFPPIPP člen 14, 14/3-1, 14/3-2, 28, 34, 38, 38/1, 39, 42, 42/1, 225, 233, 233/2, 233/7, 233/8, 233/9, 233/11, 234, 234/1. ZPP člen 212.
stečaj pravne osebe - novela ZFPPIPP-H - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - poslovodstvo - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - čas nastopa insolventnosti - predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - osnovni kapital družbe - ohranjanje osnovnega kapitala - dolgoročna plačilna nesposobnost - vrednost unovčene stečajne mase - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - trditveno in dokazno breme
Z novelo ZFPPIPP-H uveljavljena določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ne pomeni posega v pridobljene pravice nekdanjega poslovodstva in ne uporabe zakonske določbe za nazaj in s tem za retroaktivno uporabo zakona, v nasprotju s 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ko je pritožnik podal predlog za začetek stečajnega postopka, je z novelo ZFPPIPP-H urejena odgovornost nekdanjega poslovodja za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP) že veljala. Pritožnik je torej ob podaji predloga za začetek stečaja na to moral in mogel računati. Odgovornost poslovodij po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP je povezana z njihovimi obveznostmi pri nastanku insolventnosti. Gospodarske družbe in njihovi poslovodje so dolžni spoštovati vsakokrat veljavna pravila finančnega poslovanja, tudi tista, ki jih predpisuje ZFPPIPP (28. člen ZFPPIPP). S tem v zvezi poslovodje nimajo nobenih „pridobljenih pravic“ in ni mogoče zagovarjati pritožnikovega stališča, da bi določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP lahko veljala le za tiste družbe, ki bi bile ustanovljenje od sprejetja te novele dalje.
Iz določbe enajstega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti povračilo naloženo v korist stečajnega dolžnika, saj je sklep izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Prejeto plačilo pa se bo potem vrnilo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
Sklep iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se izda (šele), če/ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Znesek predujma, ki ga mora vrniti nekdanji poslovodja, je potrebno zmanjšati za sredstva, prejeta iz naslova unovčenja stečajne mase, saj se bo predujem vrnil tudi iz tega zneska (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
ugotovitvena tožba - skupno premoženje - izločitvena pravica na nepremičnini - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravni interes (pravna korist) za tožbo - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - rok za uveljavljanje terjatev - nagrada stečajnega upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - rok za uveljavljanje pravice - pravica do pravnega varstva
Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju pa glede na določbo petega odstavka 83. člena DZ ni nikoli prepozna, zato četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v tem primeru ni uporabljiv.
Izločitvena pravica pa je s prodajo premoženja prenehala. S tem pa je postal zahtevek tožnice materialnopravno neutemeljen (342. člen ZFPPIPP).
Z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka, mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.
Vendar pa tožnica za tovrstni tožbeni zahtevek na plačilo še ne izkazuje pravnega interesa. Slednjega bi pridobila šele s prerekanjem uveljavljene nadomestne terjatve in objavo sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega bi izhajalo, da mora ugotovitev njenega obstoja uveljavljati s tožbo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
S tem tožnici ni odvzeta pravica do pravnega varstva, le procesni pogoji za njeno obravnavanje še niso izpolnjeni.
Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen nalog, navedenih v sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP.
Določila ZFPPIPP upravitelju omogočajo, da za zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem pooblasti odvetnika kot pooblaščenca, zato je stvar presoje upravitelja, ki to lahko stori, če šteje za potrebno, prav tako ni relevantno ali je stečajni upravitelj odvetnik.
ZFPPIPP člen 55, 126, 223, 223/3, 235, 235/3, 239, 239/1-2. ZZRZI člen 52, 53, 54, 55, 60, 60/1, 60/4.
stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - sklep o začetku stečajnega postopka - status invalidskega podjetja - predhodno soglasje Vlade RS - domneva insolventnosti - pasivna procesna legitimacija - procesna predpostavka za začetek postopka - vpis podatkov v sodni register - neusklajena zakonska določila - pravila razlage - lex posterior derogat legi priori - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - družbenik dolžnika - novela ZFPPIPP-H - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih.
ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice.
Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasja Vlade RS kot procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem kršitev postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti. Tudi glede procesnih predpostavk je primarna odgovornost strank, da priskrbita ustrezno trditveno in dokazno podlago. Dokazno breme je praviloma na predlagatelju, saj slednji želi doseči vsebinsko odločitev o zahtevku.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 253, 253/1, 265, 265/1. ZZK-1 člen 94, 94/3.
posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - prodaja nepremičnine - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu odločitve pravilno oprlo na stališče VSRS, ki je v odločbi III Ips 128/2014 z dne 22. 4. 2016 obravnavalo to problematiko. Utemeljeno ga je apliciralo na obravnavamo zadevo. V tej odločbi je VSRS pojasnilo, da ima kupec, če je bil v zvezi s prodano nepremičnino sklenjen le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravi posel, le obligacijsko terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla nima. Če razpolagalni pravni posel do začetka stečajnega postopka ni bil realiziran, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika "le" nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 je uporabljiva v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. - 268. člen ZFPPIPP), saj za njih ne velja določba 253. člen ZFPPIPP. V primeru pogodbe, ki je s strani ene od pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, je treba uporabiti 253. člen ZFPPIPP. Upnik mora nedenarno terjatev pretvoriti v denarno in jo prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča na sprejem odločitve (ali gre v obravnavani zadevi za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo) ne vpliva presoja, ali je bil tožnici solastni del nepremičnine, ki v naravi predstavlja poslovni prostor, pred začetkom stečajnega postopka izročen v posest. Dejstvo je namreč, kot je že bilo poudarjeno, da toženka, ne glede na to, med strankama sporno okoliščino, vseh svojih obveznosti po Prodajni pogodbi ni izpolnila - ni overila podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Očitno tudi VSRS v zgoraj citirani zadevi v zvezi s presojo, ali gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, dejstvo izročitve nepremičnine kupcu (tožeči stranki) v posest ni štelo za pravno odločilno. Ne glede na to, da sta bili v tej zadevi obe nepremičnini kupcu izročeni v posest, je presodilo, da gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Izhajalo je iz dejstva, da je kupec za obe nepremičnini plačal kupnino, s tem pa svojo obveznost v celoti izpolnil, kar pa ne velja za prodajalca (toženo stranko), ki kupcu za eno od nepremičnin ni izdal zemljiškoknjižnega dovolila.
postopek osebnega stečaja - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prednostne terjatve - prispevki - samozaposlena oseba - zdravstveno varstvo - invalidsko in pokojninsko zavarovanje
V drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP je določeno, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Zakon torej kot prednostne terjatve opredeljuje vse prispevke, torej tudi prispevke samozaposlenih oseb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00081732
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2-b, 20, 21, 21/1, 21/3, 31, 31/1. ZFPPIPP člen 224, 384, 384/2, 384/6-1, 384/6-2, 384/7, 389, 394, 394/1, 394/1-1, 394/1-2. ZPP člen 235, 235/2.
postopek osebnega stečaja - tuj bančni račun - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - obvezne sestavine - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dolžnikove obveznosti - dokaz s pričami - dolžnost priče - izvrševanje - pooblastila stečajnega upravitelja v drugi državi članici
Dolžnica ima račun v Avstriji in v stečajno maso spada tudi dobroimetje na tem računu (224. in 389. člen ZFPPIPP). Po oceni pritožbenega sodišča je možna tudi izdaja sklepa o zasegu denarnega dobroimetja po 394. členu ZFPPIPP, saj se ta zakonska določba nanaša vse dolžnikove denarne račune in ne zgolj na račune v Sloveniji. Katero premoženje je sestavni del stečajne mase, in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka zaradi insolventnosti, določa pravo države, v kateri je bil uveden postopek (točka (b) drugega odstavka 7. člena Uredbe (EU) 2015/848). Skladno z navedeno določbo Uredbe 2015/848 torej sredstva na računih v tujini sodijo v stečajno maso in slovensko sodišče lahko izda sklep o zasegu denarnega dobroimetja na teh računih. Težava pa je dejansko izvrševanje takšnega sklepa. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na prvi in tretji odstavek 21. člena Uredbe 2015/848: Stečajni upravitelj lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki so mu bila dana na podlagi prava države, v kateri je bil uveden postopek, pri čemer mora ravnati v skladu s pravom države članice, na katere ozemlju namerava ukrepati, zlasti v zvezi s postopki unovčenja premoženja. Ta pooblastila ne smejo vsebovati prisilnih ukrepov, razen če jih odredi sodišče te države članice, ali pravice do odločanja o pravnih postopkih ali sporih.
V konkretnem primeru so po oceni pritožbenega sodišča najprej potrebna konkretna ravnanja upraviteljice, tako v razmerju do dolžnice (zahteva za posredovanje podatkov po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP) kot v razmerju do banke v Avstriji (upoštevajoč pooblastila stečajne upraviteljice po 21. členu Uredbe 2015/848 v zvezi z določbo 20. člena te uredbe). S tem se bo zagotovil tudi učinek po prvem odstavku 31. člena Uredbe 2015/848.
ZFPPIPP člen 47, 98, 98/2-3, 354, 355, 356, 357, 385.
stečajni postopek nad pravno osebo - stroški postopka - stranke glavnega postopka - pravica do pritožbe - upravičenje opravljati procesna dejanja - upniki stroškov stečajnega postopka - pravdni postopek - odvetniški stroški - višina odvetniške nagrade - stroški zastopanja po odvetniku - občasni stroški stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - soglasje sodišča k plačilu stroškov - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - preplačilo - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - obveznosti upravitelja
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, saj je ta namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Upnik stroškov stečajnega postopka pravnega varstva ne more iskati v stečajnem postopku, temveč lahko svojo terjatev uveljavlja zgolj v posebnem pravdnem postopku.
Upravitelj v svoji pritožbi podrobno razlaga, kako je s tem, ko je angažiral odvetnika, dosegel, da se je stečajna masa tej zadevi povečala in so bili upniki sploh kaj poplačani. Pritožbeno sodišče odgovarja, da takšne navedbe niso bistvene. Določbe ZFPPIPP o občasnih stroških postopka so povsem jasne in upravitelj mora pridobiti predhodno soglasje sodišča, da takšne stroške kasneje lahko poplača.
ZFPPIPP člen 298a, 298a/3, 380, 380/1. ZZK-1 člen 5, 7.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - procesna legitimacija upnika - hipotekarni upnik - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Hipotekarnemu upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v dodatni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 331, 331/1, 331/3, 331/4, 332, 345, 345/2-1, 345/4. ZPP člen 328, 328/1.
postopek osebnega stečaja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - dodatni sklep - ločitvena pravica - sprememba upnika
Solastniški delež pritožnice, naj se je prodajal samostojno ali kot del celotne nepremičnine, tudi v obdobju, za katerega pritožnica zatrjuje rast cen nepremičnin, očitno tržno ni bil zanimiv, kljub nižjim izklicnim cenam od ocenjene vrednosti. Že zato ni potrebna nova cenitev. Ker je dosedanji postopek prodaje pokazal, da zanimanja kupcev ni bilo, je sodišče prve stopnje utemeljeno znižalo izklicno ceno in pritožničino vztrajanje pri višji izklicni ceni ni smiselno. Šele uspeh v postopku prodaje bo dokončno pokazal, koliko je nepremičnina na trgu dejansko vredna, kar je toliko, kot so kupci zanjo pripravljeni plačati. Da bo takšna cena dosežena pa zagotavlja sam način prodaje, to je javna dražba z zviševanjem izklicne cene.
razrešitev stečajnega upravitelja - legitimacija za pritožbo
Po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki. Celo v primeru zavrnitve upnikove zahteve za razrešitev upravitelja ali zahteve upniškega odbora, se lahko pritoži le vlagatelj zahteve, ne pa tudi drugi upniki.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - določnost izjave o prerekanju terjatve - pogojno priznane terjatve - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - nevložitev ugovora - sklep o preizkusu terjatev - izrek sklepa o preizkusu terjatev - vsebina izreka sklepa - končni seznam preizkušenih terjatev - v stečaju prerekana terjatev - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - ustavna pravica do pravnega sredstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.
Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna ali nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00080893
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 102, 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 294, 294/1, 294/2, 355, 355/2-1, 356, 356/2-1, 357, 357/1, 357/2, 371, 371/7, 371/9-6. OZ člen 288.
postopek osebnega stečaja - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - stroški upravljanja - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemnina - dejanski stroški - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - ocena stroškov - predračun stroškov stečajnega postopka - nastanek stroškov - višina stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - potni stroški - obresti - pravila o vračunanju izpolnitve - nezavarovana terjatev - splošna in posebna stečajna masa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker so bili stroški vzdrževanja posestva, ki predstavlja posebno stečajno maso, vključeni v pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka, v fazi odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase ni več mogoče presojati potrebnosti in koristnosti teh stroškov. To velja tudi za že nastale tekoče stroške stečajnega postopka, za izplačilo katerih upravitelj ni potreboval soglasja sodišča po drugem odstavku 357. člena ZFPPIPP. Gre za pristojnost in odgovornost stečajnega upravitelja. Ker pa je predračun stroškov stečajnega postopka zgolj okvir predvidenih stroškov, mora stečajno sodišče preveriti, ali so navedeni stroški dejansko nastali. To zahteva, da upravitelj v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase utemelji temelj in višino dejansko nastalih stroškov. Zgolj sklicevanje na pravnomočen predračun stroškov stečajnega postopka temu ne zadosti, saj ta predstavlja le oceno bodočih stroškov.
Tudi potni stroški upravitelja so lahko v predračunu stroškov stečajnega postopka predvideni le okvirno, v predlogu načrta razdelitve posebne razdelitvene mase pa jih je potrebno specificirati glede na namen in po višini, tako da je mogoče preveriti, ali gre za dejansko nastale potne stroške upravitelja, ki se nanašajo na posebno stečajno maso.
Čeprav bo celoten znesek posebne razdelitvene mase, po odbitju stroškov, prejel samo en upnik, mora upravitelj narediti obračun njegove terjatve. Izračunati mora obresti in upoštevati pravila o vračunavanju izpolnitve. V nasprotnem primeru je napačen znesek preostale upnikove terjatve, ki ostane neplačan; ta znesek pa je pomemben, saj se bo poplačal kot nezavarovana terjatev iz splošne stečajne mase (sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP) oziroma bo naložen dolžniku po koncu postopka osebnega stečaja, če mu obveznosti niso odpuščene.
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 63, 63/4, 69, 69/2, 69/2-1, 69/2-2, 69/2-4, 69/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - pogojno priznane terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva
Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.
Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna in nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - jasnost izreka
Kakršen je, je izpodbijani sklep o končanju postopka osebnega stečaja popolnoma jasen, vključno s tem, da se V. točka navezuje na VI. točko izreka in njeno nadaljnje napotilo na seznam neplačanih priznanih terjatev. V teh delih je ta sklep tudi primeren za izvršbo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5. KZ-1 člen 53, 82, 196, 199, 251.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj - pogoji za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - sklep o odpustu obveznosti - zakonska rehabilitacija - kršitev temeljnih pravic delavcev - zaposlovanje na črno - ponarejanje listin - objektivni element - predmet varstva - kazenskopravna zaščita - izvršitev kazni - enotna kazen
Kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 nomotehnično v KZ-1 res niso umeščena v 23. in 24. poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, vendar pa se je sodna praksa že večkrat izrekla, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v citirani poglavji KZ-1.
Pri odločanju o tem, ali je pri presoji pogojev za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dopustno upoštevati enotno kazen, ki je bila izrečena dolžniku, je med drugim treba izhajati iz namena izbrisa obsodbe iz kazenske evidence oziroma zakonske rehabilitacije. Cilj kazenskopravne rehabilitacije je spodbujanje obsojenca k osebni zavzetosti v postopku lastne reintegracije in vplivanje nanj, da bi po izvršitvi kazni živel kot odgovoren in koristen član skupnosti. Ta cilj pa se dotakne namena odpusta obveznosti, ki je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja, ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik, ki stori več kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za katera mu je izrečena enotna kazen, pa ni izkazano, da so za njen izbris že izpolnjeni pogoji, ne ustreza zgoraj navedenim kriterijem in zato ne more biti deležen odpusta obveznosti v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 165, 165/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZSReg člen 34.
izvršba na poslovni delež družbenika - nastanek zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - začetek stečajnega postopka kot ovira za dovolitev naslednjih vpisov - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - ustavitev izvršbe
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da se v skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe ali zavarovanja (po samem zakonu) ustavi z začetkom stečajnega postopka v primerih, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Vprašanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu je urejeno v tretjem odstavku 165. člena ZIZ, kjer je jasno določeno, da upnik pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Ker je v obravnavanem primeru zaznamba sklepa o izvršbi do začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni bila opravljena, upnik pred začetkom stečajnega postopka nad prvim dolžnikom ni pridobil zastavne pravice na njegovem poslovnem deležu, zaradi česar je bila izvršba na poslovni delež prvega dolžnika, kot družbenika v družbi B d.o.o., že po samem zakonu ustavljena.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - stečaj glavnega dolžnika - izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - zastavni dolžnik - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Razveljavitev (učinkov) razpolagalnega posla na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika lahko povzroči, da znova nastane terjatev upnika, ki je z razveljavljeno izpolnitvijo prenehala, vendar le, če je razveljavljen samo razpolagalni pravni posel, ne pa tudi zavezovalni pravni posel, saj z razveljavitvijo zavezovalnega pravnega posla terjatev preneha. Nova terjatev nastane le v razmerju do stečajnega dolžnika. Povedano drugače, pogodba o kratkoročnem posojilu, sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v konkretnem primeru ni prenehala, sodna poravnava pa glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP in že glede na samo dejstvo, da je stranka stečajnega postopka, s tem pa tudi izpodbojne tožbe in v konkretnem primeru sodne poravnave, le stečajni dolžnik, ne pa tudi zastavni dolžnik, nima vpliva na konkretni neposredno izvršljivi notarski zapis v razmerju do zastavnega dolžnika. Če temu ne bi bilo tako, bi upnik v razmerju do zastavnega dolžnika nenazadnje izgubil izvršilni naslov. Enako tudi v stečajnem postopku priznana terjatev kot res iudicata velja le v razmerju do stečajnega dolžnika.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - likvidnost premoženja - možnost unovčenja - razumen rok
Dolžnik ne more izpodbiti domneve o trajnejši nelikvidnosti s trditvami o obstoju premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v razumnem roku. Kot že navedeno, prodaja dolžnikovega stanovanja, ki naj bi bilo njegovo premoženje za poplačilo upnikov, traja nerazumen čas (več let).