ZFPPIPP člen 328, 339, 339/1, 341, 341/7-1, 341/7-2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - izhodiščna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb - nepravilna ponudba - rok za plačilo kupnine
V kolikor so ponudbe v nasprotju s kogentnimi zakonskimi predpisi, upravitelj ne potrebuje soglasja upnikov, da teh ponudb ne upošteva oziroma jih zavrne. Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je rok plačila, ki ga je ponudil C. d. o. o. (10 let) neveljaven, s tem pa je neveljavna tudi njegova ponudba.
sklep o odpustu obveznosti - pravnomočnost sklepa - pritožba upnika
Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.
Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 82, 82/1-2, 82/3, 83, 121, 121/1. ZPP člen 8, 212, 212/1, 214, 214/1. ZGD-1 člen 527.
zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora - upravičeni predlagatelj - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos terjatev - dokazovanje - dokazna sredstva - dokazni standard - dokazna ocena
ZFPPIPP v tretjem odstavku 57. člena za dokazovanje prenosa terjatev dokaznih sredstev ne določa. Tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšnimi dokaznimi sredstvi ugotavlja sodišče sporna pravno relevantna dejstva. Kar posledično pomeni, da se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je sporno dejstvo mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi (primerjaj prvi odstavek 212. člena ZPP).
ZFPPIPP nadalje v tretjem odstavku 57. člena tudi ne določa pravila o dokaznem standardu. Ker tudi sicer ne vsebuje splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda se ugotavljajo pravno relevantna dejstva, se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je potrebno upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov.
Upoštevajoč navedena pravila dokazovanja je ob konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve dvom stečajnega upravitelja v to, da so bili obravnavani prenosi terjatev dejansko in veljavno izvedeni, razumen. Ali zgolj predložena potrdila prejšnjih upnikov, v katerih so izjavili, da so terjatve prenesene na novega upnika (pritožnika), zadoščajo za stopnjo prepričanja, je namreč odvisno od ugovorov, s katerimi se izpodbija njihova dokazna vrednost.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
začetek stečajnega postopka - seznam izvršilnih naslovov - domneva trajnejše nelikvidnosti - plačilo davkov in prispevkov - neplačevanje prispevkov - neizpodbojna domneva
Bistveni del obrambe na prvi stopnji, vključno s sedanjo pritožničino in pritožnikovo, zoper začetek stečajnega postopka je bilo zatrjevanje domnevne neskladnosti dolžničinega davčnega dolga s pogoji njene prisilne poravnave. Vendar pa potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za prednostne terjatve, h katerim spadajo prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. To pomeni, da zatrjevana neusklajenost dolžničinega dolga nima nobenega pomena na to, da je 2. točka četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP v dejanskih okoliščinah te zadeve izpolnjena.
stečajni postopek nad pravno osebo - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Pritožnica je menila, da je zoper taksni nalog z dne 29. 12. 2022 pravočasno ugovarjala skupaj s predlogom za odlog plačila takse. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, česar pritožnica ne izpodbija, da ji je bil navedeni taksni nalog vročen 3. 1. 2023, da je bila v njegovem pravnem pouku opozorjena na osemdnevni ugovorni rok in da je ugovor vložila 15. 1. 2023. Glede na navedena procesnopravno odločilna dejstva je prvostopenjski zaključek o prepoznosti ugovora pravilen.
Obstoj dogovora o dejanskem obsegu služnosti, ki se je tudi izvajal, je v nasprotju s tezo tožnikov o nedoločljivosti predmeta obveznosti in posledični ničnosti služnostne pogodbe.
Služnostni upravičenec mora svojo pravico izvrševati v dogovorjenem obsegu. Razširjanje služnosti ni dopustno. Čezmerno izvrševanje služnosti predstavlja nedopusten poseg v lastninsko pravico. Ker je toženka pri izvrševanju služnosti prekoračila svoja upravičenja, je zahteva lastnikov služeče nepremičnine za pravno varstvo utemeljena.
Namen stvarne služnosti je v koristi, ki omogoča izvrševanje lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini. Kar pa ne pomeni, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča opravičujejo razširitev stvarne služnosti, niti, da imajo interesi služnostnega upravičenca avtomatično prednost pred interesi služnostnih zavezancev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069700
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 351, 352. ZGD-1 člen 135. ZIZ člen 243. OZ člen 417, 427, 427/1, 428, 429, 430, 431, 1022, 1022/2.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - družbenik izbrisane družbe kot dolžnik - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja - subsidiarna odgovornost - hipotekarno jamstvo - hipotekarno zavarovanje - hipoteka - poroštvo - neplačevitost dolžnika - izbris stečajnega dolžnika iz registra - načelo akcesornosti - odstop od načela akcesornosti - prenehanje hipoteke - pripoznava dolga - prevzem dolga - cesija - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - zavarovanje tujega dolga
Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.
Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2.
prekinitev pravdnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv na obseg stečajne mase - obrazloženost odločitve - izjema od pravila
Situacija, ko sodišče kljub stečaju ne prekine pravdnega postopka, je izjema, zato bi jo sodišče moralo obrazložiti, če bi ugotovilo, da je podana.
ZFPPIPP člen 18, 22, 22/1, 22/1-2, 322, 322/1, 322/1-3, 337, 337/1, 337/2, 342. ZPP člen 3, 3/3.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe - ožje povezane osebe - konflikt interesov - skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica
Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.
predlog za začetek stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
V stečajnem postopku je predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku upravičen vložiti upnik v času od uvedbe stečajnega postopka dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (predhodni stečajni postopek). Namen te začasne odredbe je, da se v obdobju od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa do odločitve o njem dolžniku onemogočijo takšna ravnanja, s katerimi bi lahko oškodoval svoje upnike, torej v zavarovanje denarnih terjatev upnikov do dolžnika. Namen začasne odredbe je torej zavarovanje položaja upnikov, vendar le do pravnomočne odločitve sodišča o glavnem zahtevku (v primeru predloga za začetek stečajnega postopka je to odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom).
postopek prodaje - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - pravnomočen sklep - javna dražba - predlog za preklic dražbe
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine. Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati.
Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar. Molzni robot je po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu. Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža - predkupna pravica solastnika - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - omejena poslovna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00068875
ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4, 264, 264/1, 264/2, 527,530, 542, 543, 547, 547/2, 548. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 34-39, 42, 249, 350. OZ-UPB1 člen 433, 168, 352, 353.
prevzem premoženjske celote - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij
Prenosniku premoženja ne pripada legitimacija za uveljavitev zahtevka na podlagi 433. člena OZ zoper prevzemnika premoženjske celote.
Dejanski koncern po določbi prvega odstavka 530. člena ZGD-1 predpostavlja razmerje med obvalujočo iin odvisno družbo, v kateri ima obvlaldujoča družba možnost poslovodnega obvladovanja odvisne družbe. Resničnost trditev, da so vse poslovne odločitve pri obeh družbah sprejemali vsi toženci skupaj (ne glede na njihov formalni položaj), bi zato vodila kvečjemu k razlagi o obstoju koncerna z razmerjem enekopravnosti po tretji alineji prvega odstavka 530. člena ZGD-1.
Škoda v primeru koncernske odgovornosti tožencev na temelju 547. in 548. člena ZGD-1 ni enaka škodi, ki je nastala upnikm, ker njihove terjatve v stečajnem posotpku ne bodo v celoti poplačane (42. člen ZFPPIPP).
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
postopek prisilne poravnave - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija
V primeru prisilne poravnave gre za predlagalni postopek. V fazi odločanja o začetku postopka tako (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki). Ker je nadzorna funkcija sodišča v teh postopkih omejena, pa je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo (tudi) upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da predlog temelji na nepravilnih in / ali neresničnih podatkih, pri čemer je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki to zatrjuje, v konkretnem primeru na pritožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067624
ZFPPIPP člen 377. ZGD-1 člen 521. ZPP člen 76, 333, 333/1, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba - pritožba osebe, ki nima te pravice - sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
Z dnem izbrisa je družba A. d. o. o. po 377. členu ZFPPIPP v zvezi s 521. členom ZGD-1 prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu ZPP. B. B. pa ni stranka tega postopka, saj sodišče prve stopnje ni odločilo, da se sprememba tožbe na aktivni strani na navedeno osebo, dovoli. Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice ni imela.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Glede na svojo veliko zadolženost (in posledično odgovornost nasproti svojim upnikom) pritožnica ni bila v položaju, da bi komurkoli pomagala s prevzemanjem velikih dodatnih obveznosti brez kritja.
prodaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - cenitev premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena
Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.