ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4, 343/4. ZZK-1 člen 89, 96.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - vknjižba lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - varstvo kupca - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
Upraviteljičin načrt ni bil pomanjkljiv, ker ni vseboval tudi opisa dejanj v zvezi z razdelitvijo unovčene stečajne mase, niti zato iz njega ni bilo mogoče sklepati, da se bo zadevni stečaj po njenem predvidevanju končal brez razdelitve upnikom.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - obveščanje upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje TRR
Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP.
Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/3, 88, 89. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 5, 6. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 93, 97, 97/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - pogoji za začetek postopka - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - izvrševanje kazni zapora - kazenska evidenca
Sodišče v stečajnem postopku ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnika.
Potrdilo o odpustu predstavlja zgolj dokaz o odpustu iz zavoda, ne dokazuje pa dejstva, da bi bila z dnem odpusta iz zavoda zaporna kazen tudi že izvršena. Datum odpusta iz zavoda ter datum izvršene kazni pa nista nujno enaka.
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.
odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici - obveščanje upravitelja - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - odvetnik po uradni dolžnosti
Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 136, 190, 190/4, 200, 200/4, 209, 209/1. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. ZPP člen 8, 213, 213/2, 243, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 350, 350/1.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane osebe - odstop terjatev - pravica glasovanja in konverzije - zloraba upniških pravic
Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve.
Pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb o prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00069266
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rubež in prenos terjatve v izterjavo - stečajni postopek nad toženo stranko - ni pravnega interesa - posledice začetka stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ločitvena pravica - ustavitev postopka izvršbe - sklep o ustavitvi izvršbe - deklaratorna narava sklepa
Da sklep o ustavitvi izvršbe do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil izdan, ni ključnega pomena. Z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom je prišlo do prekinitve izvršilnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, temu pa po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku neizogibno sledi ustavitev postopka izvršbe po eni od alinej drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP. Gre za ustavitev izvršbe po samem zakonu (ex lege), zaradi česar je sklep o ustavitvi izvršbe le deklaratorne narave. Ker se izvršilni postopek zaradi posledic stečajnega postopka nad dolžnikom v nobenem primeru ne bo več nadaljeval, izvršbe ni več mogoče izreči za nedopustno (kot se glasi tožbeni zahtevek) in tožnik ne more imeti več pravnega interesa za tožbo. V tej pravdi si tožnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070243
OZ člen 311, 316, 739. ZIZ člen 64, 64/1, 270, 270/1, 270/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPreZP-1 člen 37, 37/1.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - verjetnost obstoja terjatve - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - poroštvena obveznost - stečaj nad glavnim dolžnikom - pogodba o denarnem depozitu - garancijska pogodba - limit - pobot - prepoved pobotanja - nepristna hramba - denarni depozit - povezana družba - unovčenje izvršnice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - ugovor tretjega
Pravila, ki jih ZFPPIPP v 261. in nadaljnjih členih določa za pobotanje, ne izključujejo uporabe 316. člena OZ.
Med drugim je izključen pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Kot nepristno hrambo je mogoče opredeliti tudi pogodbo o denarnem depozitu.
OZ člen 190, 190/1. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5.
pomota pri nakazilu dolgovanega zneska - prejemnik nakazila - izločitvena pravica v stečajnem postopku - prepozna prijava izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor tretjega v davčni izvršbi - davčna izvršba na denarna sredstva - obogatitveni zahtevek - verzijski zahtevek - neupravičena obogatitev - nakazilo na napačen račun
Bistveno je, da je tožnik vtoževani znesek nakazal na račun družbe A., d. o. o., ki je bila z nakazilom tudi obogatena. Zahtevek za vračilo zaradi obogatitve ima tožnik zato le do navedene družbe. Dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklepa o davčni izvršbi in posledično rubeža denarnih sredstev na računu družbe A., d. o. o., ne pomeni, da je bila tožena stranka na ta način obogatena na račun tožnika. Tožena stranka je bila namreč upnik družbe A., d. o. o., in je sporni znesek prejela na podlagi davčne izvršbe, ki se je opravila na račun družbe A., d. o. o. (in ne račun tožnika). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi v tem primeru šlo le za obogatitev družbe A., d. o. o., ki se je do višine spornega zneska razbremenila dolga do tožene stranke.
V konkretnem primeru je bil tožniku v davčnem postopku zavržen ugovor tretjega kot prepozen (vložen po koncu izvršilnega postopka), zoper takšno odločitev upravnega organa pa ni vložil pravnega sredstva, zato je odločitev dokončna in tudi pravnomočna. Slednje pomeni, da je svojo izločitveno pravico izgubil, kar pa ne vpliva na obogatitveni zahtevek, ki pa ga (kot rečeno) ne more naperiti zoper toženo stranko, ampak le zoper obogateno družbo A., d. o. o.
uveljavljanje izločitvene pravice - prijava izločitvene pravice - pravočasnost prijave izločitvene pravice - ovira za prodajo premoženja - prenehanje izločitvene pravice
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaje premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico (v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice).
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4-2, 386, 386/1. ZZK-1 člen 89, 96. ZPP člen 78.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju - nedovoljena pritožba - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o zavrnitvi predloga - ugovor upnika - aktivna procesna legitimacija
Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za pritožbo - procesna legitimacija za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upnik - ugovor o prerekanju terjatve - rok za vložitev ugovora - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica ni v tem stečajnem postopku prijavila nobene svoje terjatve, prav tako pa tudi ne ločitvene ali izločitvene pravice. Pritožnica zato ni upnica v predmetnem stečajnem postopku. Ker ZFPPIPP ne določa, da bi imele tudi druge osebe, ki niso stranke postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev iz 69. člena ZFPPIPP, pritožnica ni procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
prijava terjatev - prijava izločitvene pravice - zahteva za izplačilo denarnega zneska - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - stroški v zvezi s prodajo - sorazmerni del - stroški stečajnega postopka - razdelitvena masa
Postopek preizkusa izločitvenih pravic ureja 303. člen ZFPPIPP. Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP se namesto pojma "terjatev" uporablja pojem "izločitvena pravica" (drugi odstavek 303. člena ZFPPIP).
Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ki ga vloži upnik, ki je to terjatev prijavil, je namenjen zgolj odpravi morebitnih napak glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu, ne pa tudi preizkusu razlogov prerekanja.
Izločitvena upnica bi lahko ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev uspešno vložila le v primeru, če upraviteljica njenega utemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ne bi upoštevala v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev (smiselno 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPPIPP). Ker izločitvena upnica takih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba izdelati popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, niti ni navajala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor izločitvene upnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) pravilno zavrnilo.
Sodišče v stečajnem postopku razlogov prerekanja vsebinsko ne presoja. Ker pravilnosti izjave upravitelja o prerekanju terjatev sodišče ne preverja, s sklepom o preizkusu terjatev zgolj ugotovi, katere terjatve so priznane ali prerekane. Njihov obstoj ali neobstoj se na podlagi vložene tožbe v nadaljevanju ugotavlja v drugem ustreznem sodnem postopku.
Izločitvenega upnika lahko bremenijo edino stroški v zvezi s prodajo nepremičnine, na katerih ima izločitveno pravico, ne pa sorazmerni del stroškov celotnega stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 321, 321/2, 321/3, 378, 378/1, 410, 410/1. ZTLR člen 33.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, preden ni rešeno vpršanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine, ki spada v stečajno maso oziroma, če te niso podane, preden je nepremičnina unovčena. To hkrati pomeni, da je utemeljen upraviteljev predlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, v katerem bo treba navedeno vprašanje še razčistiti.
ZFPPIPP člen 355, 356, 356/2, 356/3, 365, 371, 371/9.
osebni stečaj - sprememba predračuna stroškov - stroški posebne razdelitvene mase
Za presojo spremembe predračuna stroškov je odločilnega pomena navedba vrste in obsega stroškov (tekočih ali občasnih), ki glede na že potrjeni predračun stroškov niso zadostni in ne vprašanje, katero stečajno maso (posebno ali splošno) bodo le-ti bremenili, kot to zmotno meni pritožnica.
prisilna poravnava na predlog upnika - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - osnova za izračun - zadnje letno poročilo
Iz določbe prvega odstavka 221.j člena ZFPPIPP izhaja, da je osnova za izračun deleža finančnih terjatev upnikov, predlagateljev postopka, do dolžnika, vsota finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika. Iz navedene določbe pa izhaja tudi, da mora višina finančnih terjatev predlagateljev postopka do dolžnika presegati 20% finančnih obveznosti dolžnika na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika. Presečni dan za izračun osnove, to je skupnega zneska finančnih obveznosti dolžnika ter presečni dan za izračun deleža upnikov, predlagateljev postopka, mora biti torej isti, to je dan zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00068768
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3. OZ člen 101, 101/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 358. ZMZPP člen 18, 18/1, 18/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - vsebina pogodbe - dokazna vrednost - pravilo sočasne izpolnitve - uporaba tujega (hrvaškega) prava - stroški postopka - sestanek s stranko - stališče Odvetniške zbornice - kilometrina - izbira odvetnika v drugem kraju - parkirnina
Ker na podlagi navedb upnika in dolžnika ter izvedenih dokazov sodišče ni moglo sklepati, da je argumentov v prid verjetnosti obstoja predlagateljeve terjatve več kot argumentov o nasprotnem, je zaključilo, da predlagatelj svojih terjatev do dolžnika ni verjetno izkazal. Posledično pa, ker je predlagatelj gradil obstoj dolžnikove insolventnosti na domnevi njegove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se navezuje na višino dolžnikove obveznosti v razmerju do njegovih prejemkov, tudi ni izkazal insolventnosti dolžnika.
Pritožnik očitek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazal izročitve plovila dolžniku v posest, graja s trditvijo, da izročitev plovila dolžniku v posest izhaja iz prodajne pogodbe, v kateri je sam dolžnik v prodajni pogodbi zapisal, da je nastopil posest na plovilu.
V situaciji, ko se stranki predhodnega postopka (predlagatelj in dolžnik) sklicujeta vsaka na tisti zapis v pogodbi, ki ji v predmetnem postopku koristi (predlagatelj na določilo o izročitvi plovila, dolžnik pa na določilo o plačilu kupnine) in oporekata resničnosti zapisov v tistem delu, v katerem jima ne ustreza (predlagatelj o plačilu kupnine, dolžnik pa o izročitvi plovila), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja v obravnavanem primeru terja izvedbo zelo obsežnega dokaznega postopka in da v tej fazi postopka argumenti predlagatelja v prid verjetnemu obstoju njegove terjatve ne prevladujejo nad argumenti dolžnika, da predlagateljevi terjatvi ne obstajata.