ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/4, 233/5. ZPP člen 108.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - plačilo predujma - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nepopolna vloga - procesna predpostavka - sklep o dopolnitvi - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - zakonski rok - brezplačna pravna pomoč
Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost.
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 378, 378/1, 378/5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - konstitutiven učinek vpisa - leasing - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Pri pogodbi o leasingu dajalec leasinga ohrani v leasing dano stvar v lasti in predmet leasinga šele po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Upnik na spornih vozilih zato ni mogel pridobiti zastavne pravice ter je do pomote prišlo kvečjemu pri vpisu zastavne pravice v prejšnji izvršilni zadevi. Povsem logično in pravilno je torej, da njegova zastavna pravica v tem postopku na spornih vozilih ni mogla biti vpisana. Vpis rubeža v register pa ni zgolj deklaratorne narave, temveč je konstitutiven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00072607
OZ člen 102, 102/2, 336, 336/1, 346, 378, 378/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 116. ZFPPIPP člen 267, 267/1.
izgradnja komunalne infrastrukture - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - končni obračun - dospelost terjatve iz končnega obračuna - ugovor neizpolnjene pogodbe - gradbene uzance - začetek teka jamčevalnega roka - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaranja - nedovoljena pritožbena novota - določnost ugovora sočasne izpolnitve - obrestni zahtevek
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da so šele s tožničino pripravljenostjo, da izpolni svojo obveznost izročitve bremen prostih nepremičnin, prenehali učinki toženkinega ugovora neizpolnjene pogodbe in je nastopila njena zamuda. Ugovor sočasne izpolnitve namreč odlaga nastop zamude. Pri tem velja, da v primeru, ko si nasproti stojita vzajemno neizpolnjeni terjatvi, ne more zastaranje teči zgolj na eni strani. To v obravnavanem primeru pomeni, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da toženki izroči bremen prosti nepremičnini, ni moglo zastarati niti njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje za uveljavljanje plačila zneska, ki ji ga je po Urbanistični pogodbi dolgovala toženka. V konkretnem primeru je torej zastaranje lahko začelo teči šele z naslednjim dnem, ko je tožnica izkazala pripravljenost izpolniti svojo terjatev.
ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/2. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
upravljanje stečajne mase - predlog stečajnega upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - procesno dejanje - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna poravnava - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka in je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sklenjena sodna poravnava ne predstavlja posla upravljanja stečajne mase, zaradi tega tudi ni podlage za uporabo 322. člena ZFPPIPP in odločanje sodišča o soglasju k sodni poravnavi.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
stečajni postopek - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje po odvetniku - predložitev pooblastila - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. Ker je navedeno določbo potrebno razumeti na način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku, je neutemeljen pritožbeni očitek, da odvetnik A. A. ni predložil pooblastila za zastopanje dolžnika. Ker ZFPPIPP pri odvetnikih, kot osebah, ki se profesionalno ukvarjajo z zastopanjem strank v sodnih postopkih, izhaja iz domneve, da tako pooblastilo imajo, predlagatelj pa v pritožbi ne izpostavi nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, zaradi katere bi se moral sodišču prve stopnje poroditi upravičen dvom v obstoj pooblastilnega razmerja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje na noben drug način ni prepričalo o upravičenosti odvetnika A. A. za zastopanje dolžnika.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
mednarodna pristojnost - osebni stečaji - pristojnost za vodenje postopka v primeru insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov - običajno prebivališče - premoženjski položaj
Splošna navezna okoliščina za določitev mednarodne pristojnosti za uvedbo postopka v primeru insolventnosti je v skladu z določbo člena 3(1), prvega pododstavka Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba), središče dolžnikovih glavnih interesov. Središče dolžnikovih glavnih interesov je kraj, v katerem dolžnik redno posluje in ga tretje osebe lahko preverijo. V skladu z določbo člena 3(1), četrtega pododstavka Uredbe se v primeru posameznika, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, domneva, če ni dokazano nasprotno, da je središče njegovih glavnih interesov kraj njegovega običajnega prebivališča. Običajno prebivališče je samostojen pojem prava EU, pri čemer je pri njegovi razlagi treba dati prednost elementom, ki se nanašajo na premoženjski položaj dolžnika. Sodišče EU je v sodbi C - 253/19 z dne 16. julija 2020 pojasnilo, da so upoštevna merila za določitev središča glavnih interesov fizične osebe, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, tista, ki se nanašajo na njen premoženjski in ekonomski položaj, kar ustreza kraju, v katerem ta oseba sprejema ekonomske odločitve in v katerem prejme in porabi večino svojih dohodkov, ali kraju, kjer je večji del njenega premoženja.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 305/4, 305/4-1, 305/4-2, 308. ZPP člen 285.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo
Četrti odstavek 305. člena ZFPPIPP ne zahteva, da bi v primeru neustreznega pravočasnega oziroma prepoznega pravega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi (kot se je oboje pripetilo v tožničinem primeru), avtomatično v celoti propadel tožnik, čigar pravočasna tožba je poleg navedenega obsegala tudi pravilen zahtevek za ugotovitev terjatve.
Že na splošno bi moralo veljati, da dolžnost sodišča, da izvaja materialno procesno vodstvo, vznikne šele, ko je bila predtem stranka dovolj skrbna pri izvrševanju svojega trditvenega in dokaznega bremena. Pri izjemoma potrebnem materialnem procesnem vodstvu pri tožbenih zahtevkih pa je ta pogoj nepogrešljiv.
osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.
Ni utemeljeno pritožnikovo opozarjanje v zvezi z njegovo napotitvijo glede izvršnic. V tem delu je na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice pravilno napoten pritožnik. Izvršnica je listina, ki vsebuje dolžnikovo izjavo, s katero se ta zaveže plačati upniku z izvršnico določen denarni znesek. Upnik lahko na podlagi izvršnice zahteva plačilo obveznosti, ki mu jih dolžnik dolguje, kar neposredno na banki dolžnika. Izvršnica je sicer izvršilni naslov za denarno terjatev, pritožnik pa niti ne trdi, da bi z njo pridobil ločitveno pravico. Za prisilno izterjavo neplačanih zneskov po izvršnici je treba vložiti predlog za izvršbo, šele v nadaljnjem teku izvršilnega postopka pa bi upnik (lahko) pridobil ločitveno pravico.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, le iz dolžnikovega premoženja se upniki lahko poplačajo. Kot izhaja iz upraviteljičinih pojasnil, s prerekanjem ločitvene pravice pravzaprav ni zanikala z izvršilnim naslovom pridobljene ločitvene pravice kot take, trdi le, da takšnega premoženja (terjatev do dolžnikovih dolžnikov), na katerem naj bi bila ločitvena pravica pridobljena, v resnici sploh ni. V pravdi na podlagi napotitve upraviteljica navedenega ne bi mogla dokazati, da takih terjatev ni, saj gre za negativno dejstvo. Upnik, ki trdi, da takšne terjatve so in da takšno premoženje v resnici obstaja, pa bo to lahko tudi dokazal. Zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotilo pritožnika. Iz istih razlogov je pravilna tudi napotitev pritožnika na uveljavitev ustreznega zahtevka v zvezi z zalogami trgovskega blaga, ki niso specificirane.
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 343, 343/4, 343/4. ZZK-1 člen 89, 96.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - vknjižba lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - varstvo kupca - vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku - vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Predmet presoje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je zamejen z drugim odstavkom 342. člena ZFPPIPP.
S sklepom po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP stečajno sodišče odloči le o tem, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ne odloča pa o tem, katere pravice tretjih prenehajo na prodanem premoženju. Stečajno sodišče bi eventualno lahko odločilo le o kakšni pravici, ki ne preneha, vendar pa v tem postopku za kaj takega ni bilo pravne podlage. Glede nepremičnine je zato sodišče prve stopnje moralo sprejeti le sklep po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP (kot to določa 2. točka četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP) – da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Katere pravice tretjih prenehajo, delno določa že prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, taksativno pa jih našteva 89. člen ZZK-1 v zvezi s 96. členom ZZK-1. Vendar odločitev o izbrisu pravic tretjih ni predmet stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - obveščanje upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje TRR
Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP.
Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.
Upraviteljičin načrt ni bil pomanjkljiv, ker ni vseboval tudi opisa dejanj v zvezi z razdelitvijo unovčene stečajne mase, niti zato iz njega ni bilo mogoče sklepati, da se bo zadevni stečaj po njenem predvidevanju končal brez razdelitve upnikom.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/3, 88, 89. Pravilnik o kazenskih evidencah (2018) člen 5, 6. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 93, 97, 97/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - pogoji za začetek postopka - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - izvrševanje kazni zapora - kazenska evidenca
Sodišče v stečajnem postopku ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti po vpogledu v kazensko evidenco za dolžnika.
Potrdilo o odpustu predstavlja zgolj dokaz o odpustu iz zavoda, ne dokazuje pa dejstva, da bi bila z dnem odpusta iz zavoda zaporna kazen tudi že izvršena. Datum odpusta iz zavoda ter datum izvršene kazni pa nista nujno enaka.
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 136, 190, 190/4, 200, 200/4, 209, 209/1. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. ZPP člen 8, 213, 213/2, 243, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 350, 350/1.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane osebe - odstop terjatev - pravica glasovanja in konverzije - zloraba upniških pravic
Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve.
Pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb o prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani.