predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - plačilo uporabnine - stečajni postopek - odpoved najemnega razmerja - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - slovenski jezik - ustrezna priprava na narok - brezplačna pravna pomoč
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 401, 401/1, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. URS člen 33.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - nesodelovanje stečajnega dolžnika - hujša kršitev obveznosti - mesečno poročanje - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prekomerno zadolževanje - ovira za odpust obveznosti - pravica do zasebne lastnine - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - umik prijavljene terjatve
Odpust obveznosti posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena URS, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten, vendar pa le v primeru, da tudi dolžnik sodeluje v postopku odpusta obveznosti tako, da izpolnjuje vse svoje obveznosti in si aktivno prizadeva za poplačilo upnikov, tudi s tem, da si aktivno išče zaposlitev. Ker gre za poseg v ustavno pravico upnikov, je treba tudi dolžnikove kršitve strogo presojati.
Zgolj dejstvo, da naj bi bil dolžnik prijavljen kot iskalec zaposlitve pri zasebni agenciji, ne da bi trdil (in nato tudi dokazal), da bi sam pošiljal prijave za zaposlitev, ne kaže na aktivno iskanje zaposlitve.
Dolžnik sicer trdi, da ni imel namena prekomernega zadolževanja. Namen tu niti ni pomemben, to določilo pa upnike ščiti pred lahkomiselnimi dolžniki, ki bi dosegli odpust obveznosti, čeprav bi se prekomerno (tudi nekritično) zadolževali.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4.
začetek postopka osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - domneva insolventnosti - fizična oseba kot stečajni dolžnik - rok za ugovor - zamuda roka - prekluzivni rok
Domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, je sicer izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le družbenik dolžnika (primerjaj četrti odstavek 235. člena v zvezi s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Ker pa fizična oseba že pojmovno ne more imeti družbenikov, je v primeru, ko fizična oseba kot dolžnik po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži ugovora, podana neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen.
ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - poimenovanje vloge
Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.
Določbe SPZ o prenehanju hipoteke imajo pravno naravo posebnih določb, zato je potrebno uporabiti razlagalno metodo (pravilo usklajevanja), po kateri imajo posebne določbe prednost pred splošnimi. Zaradi omenjenih učinkov načela akcesornosti, se lahko izbris hipoteke zahteva tudi v primeru, če preneha zavarovana terjatev. Pojem "preneha" je potrebno razlagati tako, da mora prenehati celotna terjatev (ali terjatev, če jih je več - načelo nedeljivosti hipotekarne obveznosti) in sicer na način, da preneha njeno materialnopravno upravičenje (predmet izpolnitvenega ravnanja). To razlikovanje je pomembno prav zaradi instituta zastaranja, saj slednji ne vpliva na materialno upravičenje temveč odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti oziroma izgubo pravovarstvenega zahtevka. Z zastaranjem zavarovane terjatve zato hipoteka ne preneha.
SPZ pa v že citirani določbi 154. člena ureja "ugasnitev" hipoteke v času 10 let "od dneva dospelosti zavarovane terjatve". Po mnenju sodišča druge stopnje je za odgovor na pritožbene navedbe toženke bistvena razlaga ali je rok 10 let prekluziven ali zastaralen. Uporaba zgolj jezikovne metode razlage bi ponujala rešitev, da je rok iz tretjega odst. 154. člena SPZ prekluziven. Vendar obstajajo prepričljivejši razlogi za razlago, da je rok zastaralen.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev odpusta obveznosti - poslovodja direktor družbe - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici
Dolžnik brezplačno opravlja funkcijo direktorja kar v treh tujih podjetjih in za tak način poslovanja ni nikoli pridobil soglasja sodišča (kot bi ga moral po 3. alineji 2. točke prvega odstavka 386 člena ZFPPIPP, saj se brez soglasja sodišča dolžnik ne sme odpovedati premoženjskim pravicam). Kot je opozorilo sodišče prve stopnje, že dejstvo, da je dolžnik v registru naveden kot direktor, samo po sebi prinaša odgovornosti dolžnika kot direktorja in bi že zato bil upravičen do nagrade. Ker si je ni zagotovil, se je odpovedal premoženjskopravni pravici.
Za odločitev pa je predvsem pomembno to, da dolžnik ni trdil, da bi podal (vsaj) odstopno izjavo s položaja direktorja teh družb v sodnem registru, kar bi od njega terjalo minimalni napor. Morda drži pritožbena navedba, da je direktorska funkcija zaenkrat le mrtva črka na papirju, višje sodišče pa ocenjuje, da je za odločitev v zadevi pomembno predvsem to, kar je poudarilo že sodišče prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer dokazal, da je karkoli storil v smeri odstopa z direktorske funkcije (in to v daljšem časovnem obdobju: od začetka postopka odpusta obveznosti (od 14.7.2020 do sedaj)) in to ne glede na to, da ga je na to opozarjal upnik v svojih ugovorih.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
Zaradi lastnih navedb toženca v pritožbi, da lahko tožeči stranki prepustl le tisti del hiše, ki ga dejansko uporablja, upoštevaje razpolaganje tožeče stranke z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega ji je nepremičnino v neposredno posest dolžna predati tudi druga nekdanja do 1/2 solastnica te iste nepremičnine. Ob upoštevanju subjektivnih mej pravnomočnosti, ki učinek pravnomočne sodbe veže na konkretne pravdne stranke, so pravno nepomembne pritožbene navedbe o toženčevi nezmožnosti, da zagotovi izpraznitev dela stanovanjske hiše, ki ga ne uporablja. Glede na izključno lastništvo nepremičnin s strani tožeče stranke ima tožeča stranka pravico, da od toženca zahteva izpraznitev celotne nepremičnine in njeno prosto oseb in stvari izročitev v neposredno posest, vključno s ključi.
predhodni stečajni postopek - stranke predhodnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - insolventnost - predhodna odredba - položitev stvari pri sodišču - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.
Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-4.
postopek osebnega stečaja - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - delovna sredstva - osebni avtomobil
Dolžnik je v pritožbi potrdil ugotovitev sodišča prve stopnje, da vozilo ni v uporabi in trenutno niti ne deluje in pri tem dodal, da tudi ni registrirano in da ga bo popravil takoj, ko bo izvzeto iz stečajne mase. Take pritožbene navedbe utrjujejo prepričanje tudi pritožbenega sodišča, da pritožnik vozila ne potrebuje nujno za opravljanje svojega dela, saj bi ga sicer registriral in popravil ne glede na dejstvo ali je vozilo v stečajni masi ali je iz nje izvzeto.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 121, 121/1, 245, 322, 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/1, 77/2, 78, 78/1, 79, 79/1, 188.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - procesna legitimacija - stečajni upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje stečajnega dolžnika - pooblastilo stečajnega upravitelja - položaj stranke v stečajnem postopku - poslovna sposobnost - delna poslovna sposobnost - stečajna masa - upravljanje stečajne mase - umik tožbe - izjava o umiku tožbe - preklic umika tožbe - deklaratornost
Zmotno je pritožbeno naziranje, da ima stečajni dolžnik kljub osebnemu stečaju delno, stečajna upraviteljica pa omejeno procesno sposobnost (soglasje stečajnega dolžnika k določenim procesnim dejanjem stečajnega upravitelja kot njegovega zakonitega zastopnika). Procesna dejanja so lahko načeloma le nepogojna. Stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (prvi in drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri osebah z omejeno poslovno sposobnostjo zakon določa pravne posle, ki jih lahko taka oseba sklepa samostojno. Glede teh poslov ima polno procesno sposobnost. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju ima polno procesno sposobnost le pri razpolaganju s premoženjem in pravicami, ki ne spadajo v stečajno maso (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Glede premoženja, ki spada ali bi lahko spadalo v stečajno maso, pa ga v pravdah zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).
Zakoniti zastopnik lahko v imenu stranke opravlja vsa pravdna dejanja. Le če je v posebnih predpisih določeno, da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje za vložitev ali umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku, ali za sklenitev sodne poravnave, sme to storiti le tedaj, če ima tako dovoljenje (prvi odstavek 79. člena ZPP). ZFPPIPP za umik tožbe z odškodninskim tožbenim zahtevkom ne predpisuje posebnih dovoljenj niti stečajnega sodišča (ne gre za pravne posle in procesna dejanja, določena v 322. členu ZFPPIPP) niti stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj torej kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne tožbo v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika k umiku odškodninske tožbe ni potrebno. Ne ZFPPIPP ne v ZPP torej ni podlage za pritožbeno naziranje, da stečajni upravitelj potrebuje soglasje stečajnega dolžnika v osebnem stečaju za materialne procesne dispozicije (umik tožbe) že zato, ker bi rezultat pravde za uveljavitev odškodnine utegnil spremeniti premoženjski položaj stečajnega dolžnika po koncu stečajnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061273
ZIZ člen 73, 73/1. OZ člen 583, 583/3. ZFPPIPP člen 248.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe v stečaju - prekarij - preklic prekarija
Od spremembe ZIZ-L dalje lahko tožbo na nedopustnost izvršbe vloži tudi tretji, ki ni uspel izkazati verjetnosti obstoja pravice na predmetu izvršbe, za vročitev ugovora tretjega v odgovor upniku pa je potrebna le njegova pravočasnost, popolnost in dovoljenost in ne že tudi verjeten izkaz pravice. Zato ni mogoče že na podlagi narave odločitve o ugovoru tretjega v izreku šteti, da je njegova pravica na predmetu izvršbe tudi verjetno izkazana.
Upnik je v odgovoru na ugovor in predlog za odlog tretjih uveljavljal, da je njegova stečajna upraviteljica tretjemu najemno pogodbo odpovedala, kar je pravno pomembno dejstvo.
Pri prekariju gre za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. V obravnavani zadevi je bistveno, da je upnik z vložitvijo predloga za izvršbo na izpraznitev nepremičnin prekarij preklical, in sicer tudi v razmerju do tretjega. Zahteval je namreč izpraznitev in izpraznitev nepremičnin, z odstranitvijo oseb in stvari, pri čemer tretjega iz predloga za izvršbo ni izvzel in sklep o izvršbi vpliva prav na osebo (tretjega), ki sporni prostor zaseda. Prav tako je upnik v odgovoru na ugovor oziroma predlog za odlog tretjega iz previdnosti izjavil, da prekarij preklicuje in je najkasneje tedaj pravica tretjega prenehala.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - tožba za nedopustnost izvršbe - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - odpust obveznosti
Tožnik je kot razlog za v tožbi uveljavljano prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova navajal dejstva nastala pred izdajo izvršilnega naslova, ki bi jih lahko in moral uveljavljati že v okviru kazenskega postopka.
Če tožnik tega ni storil, tožnik v pravdi ne more uspeti s sklicevanjem na razlog, ki na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ preprečuje izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061040
ZPP člen 212. OZ člen 82, 82/2, 117. ZFPPIPP člen 14, 14/2-2, 14/5, 212, 212/1, 221b, 221b/2-17.
pogodba o sofinanciranju - utemeljenost odstopa od pogodbe - navedba neresničnih podatkov - razlaga pogodbe - namenska (teleološka) razlaga - upravna pogodba - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja - sklepčnost tožbe po višini - trditveno breme - koristi
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi iz drugega odstavka 82. člena OZ uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Učinek potrjene prisilne poravnave je tudi ta, da je solventnost dolžnika tudi še po potrjeni prisilni poravnavi, vse do zaključka roka za plačilo terjatev (kljub pozitivni domnevi o prenehanju položaja insolventnosti dolžnika), v določeni meri negotova, zaradi česar je ogrožen tudi cilj varstva proračunskih sredstev.
Določilo 117. člena OZ stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je bila prosta svoje obveznosti.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastnega dela nepremičnine - služnost stanovanja (habitatio) - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - neuspešna prodaja nepremičnine - dodatni sklep o prodaji - znižanje izklicne cene - določitev izklicne cene - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Načeloma sicer drži trditev upnice, da služnost stanovanja predstavlja omejitev (so)lastninske pravice na nepremičnini, ki znižuje vrednost nepremičnine. Vendar pa je treba v stečajnem postopku, poleg načela hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), upoštevati tudi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Po dveh neuspešnih javnih dražbah sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, z opisanim znižanjem izhodiščne cene uspešno išče ravnovesje med navedenima načeloma.
osebni stečaj - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je z izpodbijanim sklepom in predhodnim ravnanjem upravitelja prišlo do kršitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP), kar naj bi bilo v škodo njej kot solastnici in predkupni upravičenki, kot tudi stečajnemu dolžniku in upnikom.
Sodišču prve stopnje se do teh ugovornih navedb ni bilo potrebno opredeliti, saj ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji (kaj šele sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) moralo pridobiti mnenje predkupnega upravičenca. Položaj predkupnega upravičenca je posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (126. člen ZFPPIPP) in zato nima možnosti nasprotovati odločitvam stečajnega sodišča v zvezi z odločitvijo o prodaji.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.