ZFPPIPP člen 38, 38/1, 233, 233/1, 233/2, 233/6, 233/9.
stečajni postopek nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - obveznost članov organov vodenja vložiti predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost predloga - vračilo predujma - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - nekdanji poslovodja - predpostavke odgovornosti - razbremenitev odgovornosti
Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnik ni dokazal, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini (glede na to, da je po prejemu odločbe FURS v letu 2018 družba delovala še vsaj pet let), in da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka glede na to, da je po potrjeni prisilni poravnavi nekaj časa odplačeval dolg do FURS. Začetek stečajnega postopka bi moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Te ugotovitve pritožnik s pritožbenimi navedbami ni izpodbil.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - pogoji za odpust obveznosti - ni navedenih pogojev - osnovni namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - prihodek iz zaposlitve - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti.
Kadar obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090103
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - prenehanje razloga za prekinitev - osebni stečaj - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog za prekinitev izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ki je nastopil zaradi nastanka posledic postopka osebnega stečaja, se postopek nadaljuje.
Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Za plačilo teh obveznosti stečajni upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka zadošča, da je sodišče prve stopnje razpolagalo s podatkoma, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - splošna razdelitvena masa - načrt prve razdelitve - pogojna terjatev - podlaga za oblikovanje rezervacij
Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP).
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090305
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1. URS člen 14, 22, 23, 25, 33, 69, 158. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/3, 47, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 53/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 334, 342, 342/5, 350, 350/2, 351, 351/2. ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 342/5. OZ člen 34, 34/2, 35, 92. ZOR člen 47. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. SZ člen 12. SZ-1 člen 18. SPZ člen 105, 105/4. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-5.
pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - družbena lastnina - predmet pogodbene obveznosti - dopustnost pogodbenega predmeta - nedopusten predmet pogodbe - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi - načelo prepovedi zlorabe pravic - prijava izločitvenih pravic - kvalificirana protipravnost - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - umik pritožbe
Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090102
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ločitvena pravica - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.
Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 322/2-3, 350, 350/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - osebni stečaj dolžnika - stečajni upravitelj - zavrženje tožbe - sodna poravnava - posebna pravila o stečajni masi - učinek sklenjene sodne poravnave - subjektivne meje pravnomočnosti - kršitev pravice do sodnega varstva
Osrednje vprašanje v pritožbenem postopku je, ali sodna poravnava, ki jo je v postopku izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika B. A. v osebnem stečaju sklenil stečajni upravitelj v korist stečajne mase, zavezuje vse upnike stečajne mase, torej tudi tožnico. Ker je slednja svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku, je pridobila položaj stranke v postopku in kot upnica upravičenje izpodbijati sklepe sodišča. To velja tudi za sklep o soglasju sodišča iz drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP v zvezi z upravljanjem stečajne mase, kamor po 3. točki drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP spada sklenitev sodne poravnave glede zahtevkov v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila
Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase se šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
Upravitelj ima pravico zahtevati nadomestilo za unovčenje in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Šele tedaj je mogoče ugotoviti obseg dejanj, ki jih je opravil upravitelj, ter na podlagi navedenih ugotovitev odločati o višini sorazmernega dela nadomestila, ki gre iz tega naslova upravitelju.
Materialnopravno pravilno je pritožbeno stališče upravitelja, da se nagrada obračuna od zneska unovčene stečajne mase, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade, ki se šele izračunava.
ZIZ člen 41. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-1, 131/2-2, 131/2-3, 131/2-4, 252, 296, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - začetek osebnega stečaja - dovoljenost izvršbe ali zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - čas nastanka terjatve - ovira za izvršbo - izjeme - verodostojna listina - sodna odločba - prednostne terjatve - prednostno poplačilo - stečajna masa
Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.
Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 121. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku - vročanje na naslov iz registra - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - predhodni postopek - virtualna pisarna - domneva insolventnosti
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.
stroški stečajnega postopka - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka
V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost - razbremenitev odgovornosti - razbremenilni razlogi - trditveno in dokazno breme - nepristranskost sodnika
Posamezni član poslovodstva se lahko razbremeni svoje odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja - nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti začetne stroške začetka stečajnega postopka - v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati.
Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Zgolj s svojim zaslišanjem tega ne more uspešno izkazati.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tehtanje interesov strank - udeleženci v postopku - izpodbijanje ločitvene pravice - stroški udeleženca
V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.
Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.
Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089364
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-11. SPZ člen 152, 152/2, 154. OZ člen 1034. ZPP člen 355, 366.
glavni dolžnik - realni dolžnik - hipoteka - ugasnitev hipoteke s potekom časa - prenehanje hipoteke - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - potek časa - stečaj glavnega dolžnika - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - porok - odgovornost poroka - odgovornost zastavitelja - akcesornost
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo v okviru odločanja o ugovoru presojati navedbe dolžnika, da je hipoteka v materialnopravnem smislu ugasnila zaradi poteka prekluzivnega roka. Hipoteka s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve namreč ne preneha že sama zase oziroma po samem zakonu, temveč je potreben še njen izbris iz zemljiške knjige.
Dolžnik sicer pravilno poudarja, da je sam v razmerju do upnika le realni in ne tudi osebni dolžnik. Upniku torej dolžnik ni dolžan plačati uveljavljane terjatve, temveč le jamči zanjo z zastavljeno nepremičnino. Vendar pa je zmotno nadaljnje pritožbeno stališče, ki ga iz navedenega dejstva izpelje dolžnik, da zato določbe 1034. člena OZ o pretrganju zastaranja terjatve, ki velja za poroka, ni mogoče uporabiti tudi za realnega dolžnika. Položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) sta si namreč v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino. S pretrganjem zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika zato pride tudi do pretrganja zastaranja terjatve zoper realnega dolžnika.
Pritožnik ne more uspeti s ponavljanjem ugovora, da je zaradi finančne stiske zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Takšen ugovor ne odgovarja na vprašanje, ali v času, ko je bil poslovodja, ni mogel vplivati na to, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka bi namreč moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje družbe (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo zneska, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
stečajni postopek - stranka stečajnega postopka - stroški upravitelja - odvetniško zastopanje - stroški odgovora na pritožbo
Niti ZFPPIPP niti Pravilnik ne predvidevata, da bi bil upravitelj upravičen do plačila stroškov odgovora na pritožbo v postopku zaradi insolventnosti. Nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, že vključuje nagrada upravitelja (šesti odstavek 103. člena ZFPPIPP), pri čemer upravitelj ni zatrjeval, da bi stroški odgovora na pritožbo predstavljali katero od izjem po 1. do 5. točki šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Priglašeni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega upravitelja v pritožbenem postopku znotraj stečajnega postopka zato v tem primeru niso potrebni stroški po 155. členu ZPP.