unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja - predmet prodaje - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - pavšalne pritožbene navedbe
Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.
zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - predhodni stečajni postopek - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice - zakonska domneva - izpodbojnost zakonske domneve - načelo vestnosti in poštenja - nesorazmernost prevzetih obveznosti
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem navedene zakonske domneve je na dolžniku.
Zakon v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne zahteva, da morajo biti dejanja, ki so predmet presoje po tej zakonski določbi, izpodbijana.
Če je dolžnik svoje premoženje brezplačno obremenil z ustanovitvijo stvarnih pravic v korist svoje žene in sina, ker se je bal posledic iz določenih sodnih postopkov, kar je vplivalo na njegov premoženjski položaj, slednje pomeni, da je njegovo delovanje bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ne obratno.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1).
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - pravni interes za vodenje postopka - pomanjkanje pravnega interesa
Ker dolžnik ni izkazal, da bi se tekom postopka osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi bilo mogoče poleg vračila založenega predujma ter plačila stroškov postopka delno poplačati tudi njegove upnike, in ker odpust obveznosti stečajnemu dolžniku ni dovoljen, ker od pravnomočnosti sklepa, s katerim so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, še ni preteklo deset let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.
Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.
V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga med drugim tudi zastopa pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase. Med unovčenje stečajne mase sodi tudi izterjava terjatev stečajnega dolžnika. Ker gre za unovčenje stečajne mase, za kar ima upravitelj neposredno in izrecno zakonsko pooblastilo, njegova dejanja s tem v zvezi ne morejo biti nedopustna.
Ni naloga stečajnega sodišča, da ob izdaji soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka usmerja upravitelja s tem, da presoja njegovo izbiro sodnega postopka v smislu cenovne opredelitve oziroma kateri postopek izbrati kot stroškovno bolj ugoden. Pri tem višina stroškov v posameznem sodnem postopku tudi nikoli ni odvisna le od ene stranke postopka, temveč tudi od procesnih dejanj drugih strank postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060715
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 190, 212. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. SPZ člen 11, 11/2, 24, 24/2. OZ člen 619.
izločitvena pravica na premičnini - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - pogodba o leasingu - plovilo - popravilo stvari - izročitev v posest - neposredna in posredna posest - obveznosti leasingojemalca - razveza pogodbe - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - pooblastilo za zastopanje
ZPP v 190. členu določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Vendar tožeča stranka navedeno določbo razlaga napačno. Pojem odtujitve se namreč nanaša na prenos lastninske pravice na stvari (s pravnoposlovnim prenosom ali s pridobitvijo lastninske pravice na originaren način oziroma z oblastnim aktom) in ne na prenos posesti.
razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški stečajnega postopka - rezervacije - stečajni upravitelj - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - vestnost in poštenost - varovanje interesov upnikov
Sodišče je v stečajnih postopkih dolžno bdeti nad pravilnostjo in zakonitostjo ravnanja stečajnega upravitelja. Zato je potrebno tudi raziskati navedbe upnika, da je upravitelj pobotal neplačane najemnine enega izmed upnikov s terjatvami zoper dolžnika iz te posebne mase. Kot izhaja iz 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je najemnina, ki se pobira iz posebne mase namenjena za poplačilo stroškov v zvezi s tem premoženjem.
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 342, 342/1, 342/1-3, 345, 345/2, 345/2-1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 6, 247, 247/1. SZ-1 člen 11. ZIZ člen 174, 174/2, 174/3. ZZK-1 člen 89, 89/3, 89/3-2, 96.
sklep o prodaji nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev nepremičnin - vpis v zemljiško knjigo - služnost stanovanja (habitatio) - stvarno breme - družinski član - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - načelo vrstnega reda - prednostno načelo
Prednostno načelo pomeni, da imajo starejše stvarne pravice prednost pred mlajšimi stvarnimi pravicami. Smiselno enako pravilo določa glede osebnih služnosti, stvarnega bremena in stavbne pravice 3. točka prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Pritožnika se na vknjiženo pravico služnosti stanovanja (in stavbnega bremena) ne moreta uspešno sklicevati, saj gre za pozneje pridobljeni izvedeni pravici. V takem primeru zaradi izključujočega učinka uveljavitve hipoteke s prednostnim vrstnim redom, prenehajo vse osebne služnosti in stvarno breme, ki so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo.
ZFPPIPP člen 132, 389, 389/3, 390, 390/1, 393, 393/1, 393/3, 393/4. ZIZ člen 102. ZDR-1 člen 130. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stečaj zapuščine - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravice iz delovnega razmerja - delovni spor - stroški v zvezi z delom - regres - delovna uspešnost - izplačilo dnevnic - potni stroški
S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.
Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.
V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zloraba pravice do odpusta obveznosti je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP navaja najpogostejše oziroma najtipičnejše primere ravnanj oziroma opustitev stečajnega dolžnika, ki predstavljajo dejanski stan domneve, da gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Naravo zlorabe ima sicer lahko tudi katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato docela ne izključuje možnosti, da bi lahko tudi dolžnikova ponudba poplačila terjatve (le) določenemu upniku pomenila zlorabo. Vendar pa bi morale biti ob tem izkazane dodatne kvalifikatorne okoliščine v smeri, da je imel dolžnik s takšno ponudbo resen namen izigrati oz. oškodovati ostale upnike, da npr. določeno premoženje skriva ipd. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so lahko samo hujše kršitve.
ZFPPIPP člen 42, 42/1, 42/2, 42/4, 43, 44, 44/5. OZ člen 240.
slamnati direktor - višina škode - odškodninski zahtevek družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost članov uprave - poplačilo v stečaju glavnega dolžnika
Tako, kot se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe, ki je (ne) vodi, ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge, tako se tudi dejanski direktor, ki družbo dejansko vodi in v njenem imenu sprejema poslovne odločitve, ne more razbremeniti svoje odgovornosti s sklicevanjem na slamnatega direktorja. V takem primeru sta družbi in upnikom solidarno odgovorna oba. Drugačna pravna ocena njunega položaja bi bila nepravična in bi celo spodbujala nedovoljena in nepoštena ravnanja odgovornih oseb.
Pri odškodninskem zahtevku ne gre za uveljavljanje zahtevka posameznega upnika kot oškodovanca, pač pa smiselno za zahtevek same družbe, ki ni bila ustrezno upravljana, in ji je v posledici nastala škoda. Po vsebini gre torej za terjatev stečajnega dolžnika, ki jo zoper povzročitelja (direktorja) lahko uveljavlja bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik.
Če ima upnik zgolj procesno (ne pa tudi materialnopravno upravičenje) uveljavljati odškodninski zahtevek v korist tretjega (stečajnega dolžnika), je logičen zaključek, da korist "na račun vseh upnikov" vključuje tudi nepoplačan del njihovih terjatev.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Po stališču pravne teorije in sodne prakse življenjski stroški, ki v postopku osebnega stečaja dolžniku nastajajo neodvisno od stečajnega postopka in s stečajno maso niso v nobeni pravno pomembni zvezi, ne predstavljajo stroškov v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP in se ne poplačajo iz stečajne mase.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059187
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126, 126/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 408, 408/2.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - odvzem premoženjske koristi - zastaranje - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - davčna izvršba
Potrebno je ločiti zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranje izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. Zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, se smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje kazenskega pregona in s tem posredno tudi zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je mogoče uveljavljati le s pritožbo zoper sodbo, ki pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna in se torej ne more več izpodbijati s pritožbo. Glede izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi KZ-1 kot materialni zakon določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima. To pa je urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavni, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila (prvi odstavek 131. člena ZKP) opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Zoper obsojenega je davčni organ začel postopek davčne izvršbe, tekom katere je bil nad obsojenim začet postopek osebnega stečaja. Postopek osebnega stečaja je bil končan z odpustom obveznosti. V skladu s petim odstavkom 126. člena ZDavP-2 se zastaranje pravice do izterjave zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Ker v času stečajnega postopka po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, je zastaranje terjatve iz naslova premoženjskopravne koristi začelo teči šele po pravnomočnem zaključku postopka osebnega stečaja zoper dolžnika. Zastaranje izvršitve odvzema premoženjske koristi, upoštevajoč tek opisanih zastaralnih rokov, še ni nastopilo.
Pritožbeno sodišče zavrača obsojenčeve navedbe o tem, da so mu bile v stečaju odpuščene vse obveznosti, zatorej tudi predmetna iz naslova plačila pridobitve premoženjske koristi. Iz sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bil vročen tudi obsojenemu, izhaja, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do uvedbe stečajnega postopka, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor zakon uvršča tudi terjatve iz naslova odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V plačilo naložene pridobljene premoženjske koristi ni moč odpustiti.
ZFPPIPP člen 342, 342/5, 347, 347/2-2, 347/3, 347/3-3. ZPP člen 206, 206/1-1. ZUreP-2 člen 189.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem - zakonita predkupna pravica - predkupna pravica občine - potrdilo o namenski rabi zemljišča - zloraba postopka - dobrovernost - najboljši ponudnik - prodaja nepremičnine brez javne dražbe - prekinitev stečajnega postopka - ni predhodno vprašanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da najboljši ponudnik ne more poseči v razmerje med predkupnim zavezancem in predkupnim upravičencem v smislu zatrjevanja, da predkupni upravičenec ni resnični predkupni upravičenec, čeprav potrdilo o namenski rabi zemljišča potrjuje nasprotno.
javna dražba - zahtevek na vračilo varščine - rok za sklenitev pogodbe - prekoračitev roka - zakonski rok
Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da je predmetni rok zakonski, vendar pa zamuda roka v okoliščinah obravnavanega primera ne utemeljuje zahtevka na vračilo varščine. Že tekom samega tridnevnega roka je namreč postalo jasno, da tožeča stranka ne želi skleniti pogodbe zato, ker zadevna nepremičnina ne ustreza njenim željam oziroma pričakovanjem ter si je v bistvu zato premislila glede nakupa.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 239, 239/5. URS člen 2, 156, 158. ZPP člen 13, 206, 206/1-1, 319, 319/1, 319/2. ZUstS člen 23, 23/1, 58.
začetek stečajnega postopka - predhodno vprašanje - prekinitev stečajnega postopka - vezanost na pravnomočno odločbo - učinek pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Če je bilo predhodno s sodbo že odločeno o predhodnem vprašanju, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
ZFPPIPP člen 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
Postavka, ki kot tekoče stroške stečajnega postopka določa "stroške električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugih stroškov v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka", se nanaša na stečajno maso, oz. na uporabo poslovnih prostorov stečajnega dolžnika in ne na uporabo poslovnega prostora stečajnega upravitelja.
Upravitelj je upravičen do povrnitve (svojih) stroškov le v obsegu, ki ga določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, ki v 18., 20. in 21. členu določa vrste teh stroškov, med katerimi ni režijskih stroškov poslovnega prostora upravitelja. Ti stroški so torej stroški poslovanja oz. dejavnosti, ki jih je upravitelj, ne glede na to, v kakšni pravno organizacijski obliki jo opravlja, dolžan financirati sam (iz prejetih nagrad), podobno kot svojo dejavnost financirajo odvetniki iz prejetih plačil po tarifi.