nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo zadnjega dela nagrade - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - izpodbijanje pravnomočne odločbe
Sklepi o nagradah so pravnomočni, saj zoper njih ni bila vložena nobena pritožba. Z izpodbijanim sklepom je bil upravitelju priznan zgolj še zadnji del nagrad. Čim pa so sklepi o nagradah pravnomočni, je odveč in nedopustno vsakršno ponovno vsebinsko razpravljanje o teh nagradah, kot to poskušata pritožnika.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - sodna poravnava - soglasje sodišča - zavrnitev soglasja
Soglasje k sklenitvi sodne poravnave sodišče poda, kadar je sklenjena poravnava v korist upnikov oziroma stečajne mase. V tej smeri mora biti obrazložen tudi predlog upravitelja za sklenitev sodne poravnave.
Za izdajo soglasja ne zadostuje, da z ravnanjem upravitelja za upnike ni nastala škoda, temveč mora biti sklenitev sodne poravnave opravičena s koristmi za stečajno maso.
ZFPPIPP člen 46, 47, 57, 57/3, 299, 299/5, 327, 327/4, 330, 330/3, 342, 342/3, 343, 371, 371/8. ZZK-1 člen 89.
razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - pravni nasledniki upnika - pravni interes - prodaja nepremičnin - prenehanje izločitvene pravice - zahtevek za plačilo terjatev - petitorna pravda - zaznamba spora - ločitveni upniki - ocena vrednosti premoženja - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov
S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021 je višje sodišče tudi pojasnilo, da tudi pravda ni ovira za razdelitev kupnine, saj gre pri zaznambi spora za zemljiškoknjižni vpis, ki se v skladu z 89. členom ZZK-1 po prodaji nepremičnin izbriše iz zemljiške knjige, domnevnemu izločitvenemu upniku pa ostane le še pravica do plačila kupnine, zmanjšane za pripadajoče stroške in izplačilo, ki ga prejmejo ločitveni upniki.
Čim pa je tako, tudi ni razloga za zadrževanje dela kupnine do končanja pravde o lastninski pravici. Tu ne gre za prejudiciranje odločitve v pravdnem postopku, temveč za to, da pravdni postopek ne more vplivati na razdelitev kupnine ločitvenim upnikom.
Kamnolom se je prodal kot poslovna celota in višje sodišče se strinja s pritožnikoma, da zato predstavlja skupno posebno razdelitveno maso. Vsi deli so namreč prispevali k boljši prodaji poslovne celote, zato je edino pravilno, da vsi tudi v enaki meri in enakopravno ter hkrati sodelujejo pri delitvi dosežene kupnine.
Cenitev posameznih nepremičnin je tudi po mnenju višjega sodišča dokončna ‒ ob odločanju o prodaji je bila upoštevana v cenitvi določena vrednost posameznih nepremičnin in te so k določeni ceni prispevale v takem znesku, kot je določeno v cenitvi. Po mnenju višjega sodišča sedaj ni mogoče na novo določati razmerij posameznega premoženja v poslovni celoti in na novo določati vrednosti nepremičnin, temveč se upoštevajo razmerja, v skladu s katerimi so bile nepremičnine ocenjene.
V prodaji je tako participiralo različno premoženje stečajnega dolžnika, vsi ločitveni upniki pa morajo zato enakopravno participirati tudi pri delitvi posebne razdelitvene mase, tako da so kar v največjem deležu poplačani vsi ločitveni upniki. V takem primeru je razdelitev razdelitvene mase, ki tega ne bi upoštevala, temveč bi se razdelitve opravile glede vsake posebne stečajne mase, ki skupaj tvorijo poslovno celoto, lahko le arbitrarna in v nasprotju z določili ZFPPIPP. Taka, pravilna porazdelitev razdelitvene mase med ločitvene upnike, je mogoča le, če se tudi delitev opravi naenkrat, tako da so ločitveni upniki poplačani v kar največjem možnem delu in brez razdelitve le dela razdelitvene mase, za kar glede na to, da niti za prodajo ni bilo ovire, tudi zdaj ni ovire. Le navadni upniki ne morejo biti poplačani pred morebitnim plačilom izločitvenega upnika po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - zavrženje ugovora - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka osebnega stečaja - predkupni upravičenec
Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka, tako da nima procesne legitimacije za vložitev ugovora ali pritožbe zoper sklep o prodaji.
Pritožnik v zelo obširni (in delno tudi nerazumljivi pritožbi) sploh v ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč le razglablja o drugih, že pravnomočno, in po njegovi oceni napačno, razsojenih zadevah. Višje sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.
stečajni postopek - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - nedovoljen predlog - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - prepozen ugovor
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage niti je ne dopušča. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, enako je določeno tudi v prvem odstavku 3. člena ZS. Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali. Postopanje, kot ga za obravnavano zadevo predlagata pritožnika, bi bilo nezakonito in neustavno.
Prav tako ni utemeljeno pritožbeno stališče, da naj bi se drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP uporabljal le za glavni postopek zaradi insolventnosti. Iz zakonskega določila kaj takega ne izhaja.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, iz česar nadalje izhaja, da po ZPP kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče uveljavljati napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče oziroma vročevalec.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izklicna cena - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - obremenjenost nepremičnin - osebna služnost
Vsak način prodaje in vsaka cena je zgolj pričakovana projekcija; v naprej pa ni mogoče napovedati, po kateri ceni bi bilo mogoče premoženje najbolje unovčiti. To pomeni, da ni mogoče slediti povsem posplošenemu pritožnikovemu nasprotovanju prodaje po ceni, za kakršno je prodajo predlagala upraviteljica na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00056510
OZ člen 6, 131, 404, 404/1, 768, 768/1. ZPP člen 25, 112. ZFPPIPP člen 231, 440, 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - spor o stvarni pristojnosti - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nastanek materialne škode - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - pravica izpolnitelja do povračila - izbris družbe iz registra - aktivni družbenik izbrisane družbe - poslovodja - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga zahtevka
Čeprav pritožbeno sodišče drugače kot nižje sodišče presoja, da je odvetnikovo ravnanje protipravno, da torej ni pokazal v prvotni pravdi skrbnosti, ki se pričakuje od kvalificiranega pooblaščenca, je zavrnitev zahtevka pravilna, saj se je strinjati z zaključkom nižjega sodišča, da tožnik s tožbo, tudi če bi bila v delu, kjer je zahteval plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurenčne klavzule in odpravnine, pravočasno vložena na delovno sodišče, ne bi uspel.
Odvetnikova odškodninska odgovornost predstavlja posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter po pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo. Kot lex specialis pravno podlago dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. OZ civilno odgovornost za škodo, ki jo odvetnik povzroči stranki pri svojem delu, ureja po pogodbenem temelju (mandat), osrednje vprašanje njegove odgovornosti pa je standard dolžne skrbnosti. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh; njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ), ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Dejstvo, da je moralo o pristojnosti nazadnje po štirih letih odločiti Vrhovno sodišče RS, ne pomeni, da zaradi tega odvetniku ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti pri izbiri sodišča. Če sta bili dve sodišči v sporu glede pristojnosti, še ne pomeni, da je s tem odvetnik razbremenjen odgovornosti za vložitev tožbe na nepristojno sodišče.
Tožnik je od pravnega naslednika izbrisane družbe (delodajalca) poleg plačila zneskov, ki jih je tožnik plačal upnikom izbrisane družbe v več izvršilnih postopkih, zahteval tudi plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurence in odpravnine. Ker je bil tožnik tudi poslovodja in družbenik izbrisane družbe, je bila situacija res specifična in je omogočala različno pravno presojo, vendar bi se povprečno skrben odvetnik moral vsaj vprašati, kaj to pomeni za stvarno pristojnost oziroma izbiro sodišča. Od skrbnega odvetnika bi se pričakoval razmislek, ali to morda pomeni, da gre za spor med družbeniki; ali pa, ker gre za plače, v tem delu za individualni delovni spor; ali je res odločilno le, da odgovornost družbenikov izbrisane družbe ureja ZFPPIPP ipd. Da bi odvetnik pred vložitvijo tožbe o temelju terjatve sploh razmišljal, bil v dilemi in se po tehtnem premisleku ob odsotnosti primerljivih primerov v sodni praksi odločil za pristojnost Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v postopku ni bilo niti zatrjevano. Še več, odvetnik je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se s temeljem terjatve sploh ni ukvarjal in da ni imel nobenih pomislekov glede pristojnosti.
Ena od predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je obstoj vzročne zveze med odvetnikovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Oškodovanec (tožnik) mora poleg škodnega dogodka (okoliščine, da je njegov odvetnik v prvotni pravdi tožbo vložil na nepristojno sodišče, zaradi česar je bila v nadaljevanju postopka zavržena kot prepozna) in nastale škode, dokazati tudi vzročno zvezo med odvetnikovo opustitvijo dolžne skrbnosti in škodo, ki naj bi tožniku zaradi tega nastala. Sodišče mora kot predhodno vprašanje ugotoviti, ali bi pravočasna vložitev tožbe na pristojno sodišče tožniku prinesla uspeh v postopku. Treba je hipotetično presoditi, kako bi se prvotni postopek s pretežno verjetnostjo končal.
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, so aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjali za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, je odgovarjal za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP).
Postavlja se vprašanje, ali lahko aktivni družbenik z 10 % deležem v družbi, ki je hkrati poslovodja izbrisane družbe in ima terjatev do te družbe, uveljavlja plačilo te terjatve od drugega aktivnega družbenika z golim sklicevanjem na določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP oziroma ali te določbe sploh lahko predstavljajo materialno pravno podlago tožbenega zahtevka aktivnega družbenika zoper drugega aktivnega družbenika.
Namen instituta izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in posledična solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb je (bil) torej v zaščiti upnikov, ki niso bili hkrati tudi družbeniki izbrisane družbe. Le takšni upniki, ne pa tudi družbeniki, so bili lahko v nevarnosti, da stopijo v razmerje z nedelujočo družbo oziroma z družbo, ki je bila zlorabljena za oškodovanje upnikov. Le takšni upniki lahko ob izpolnjenih pogojih iz šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP od aktivnega družbenika zahtevajo plačilo svojih terjatev. V nasprotju z namenom zakona bi bilo, če bi se aktivnega družbenika izbrisane družbe obravnavalo enako kot upnike izbrisane družbe, ki so kot „tretje osebe“ vstopali v razmerja z družbo. Še posebej to velja za aktivnega družbenika, ki je bil hkrati poslovodja in kot tak v izbrisani družbi z omejeno odgovornostjo edini, ki bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka, s čimer bi lahko celo preprečil pravne posledice izbrisa nedelujoče družbe (prim. 2. točko sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Po presoji pritožbenega sodišča je pretežno verjetno, da tožnik zaradi prej ugotovljenih dejstev in ob tem, da v prvotni pravdi ni ponudil nobenih trditev glede morebitne krivde večinskega družbenika za izbris družbe D., d. o. o., oziroma ni trdil, da mu je večinski družbenik preprečil preprečil izvedbo postopka redne likvidacije ali uvedbo stečajnega postopka (kar bi preprečilo izbris), v prvotnem postopku ne bi uspel. Presoja hipotetičnega tožnikovega uspeha v prvotni pravdi je res nekoliko otežena, ker je bila tožba zavržena in se sodišče še ni spustilo v obravnavanje glavne stvari, vendar že tožba in prva pripravljalna vloga (v priloženem spisu Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanjega oddelka v Murski Soboti Pd 71/2015) nudita zadostno oporo za zaključek o tem, kako je tožnik začrtal trditveni okvir spora.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnosti - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo
Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnosti (oz. insolventnosti stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnosti stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, za tak primer pa v obravnavanem gospodarskem sporu ne gre.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054522
ZFPPIPP člen 257, 270, 270/1, 270/2, 275. OZ člen 255. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - stečajni postopek - začetek stečaja - izbrisna tožba - procesne predpostavke - darilna pogodba - neodplačni prenos premoženja - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - oblikovalni zahtevek - pravice upnika
Z začetkom stečajnega postopka upniki nimajo več pravice izpodbijati pravna dejanja dolžnikov po določbah OZ, ampak le še po določbah ZFPPIPP.
Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ.
osebni stečaj - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izselitev - izpraznitev stanovanja - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - uporabniki stanovanja
Sodna praksa je že v mnogih zadevah zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v situaciji, ko gre za solastnino stanovanja, v katerem živi dolžnik, ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine ni mogoča. Le če gre za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico v celoti in spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPPIPP, sicer pa ne.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - nujne zadeve
Sodišča so v skladu z Odredbami predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije tudi v času razglašene epidemije v nujnih zadevah ves čas opravljala naroke in odločala, kot to določa 83. člen ZS. V spornem obdobju, ko je tekel rok za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, na območju Republike Slovenije ni bila več razglašena epidemija. Sodišča so s 16. 6. 2021 v celoti prešla na redno poslovanje, ob upoštevanju vseh odlokov in priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja okužb. V postopkih zaradi insolventnosti določeno obdobje sodišča le niso razpisovala javnih dražb in drugih opravil, ki so zahtevala osebne stike upraviteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih.
ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347, 347/3. SPZ člen 66, 124.
stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - predkupni upravičenec - pritožba tretjega - pravica do pritožbe - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica
Procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in tako odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, je upniku priznana skladno z določbo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, zato mu posebnega interesa ob vložitvi pritožbe ni potrebo izkazovati.
Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice ali pogodbene predkupne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice. Zakonita predkupna pravica lahko obstoji na različnih pravnih podlagah. Predkupni upravičenec je zatrjevano zakonito predkupno pravico uveljavljal ne le na temelju solastništva (66. člen SPZ), temveč tudi kot etažni lastnik (124. člen SPZ), česar pa pritožba niti ne izpodbija.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - prodaja nepremičnin na javni dražbi
Določbe 18. člena ZUPJS in 31. člena ZSVarPre se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, opredeljenih v teh zakonih in v predmetnem postopku prodaje niso uporabljive.
začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - zloraba stečajnega postopka - oškodovanje upnikov - procesna legitimacija upnika - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Upnik ne more izpodbijati domneve insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je predlog za začetek postopka vložil dolžnik. Stečajnega postopka ne more preprečiti niti v primeru, če je dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka z namenom oškodovanja tega upnika.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 59, 59/2, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7.
postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pridobitev procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - predložitev podatkov - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka - pravno nasledstvo - samostojni podjetnik kot dolžnik - fizična oseba kot stečajni dolžnik
Institut odpusta obveznosti je namenjen le fizičnim osebam (tudi podjetnikom) in je strogo osebne narave, zato ne more biti predmet nikakršnega pravnega nasledstva. Fizična oseba lahko v življenju in v postopkih pred sodišči in upravnimi organi nastopa v različnih vlogah in svojstvih (kot potrošnik, podjetnik, direktor, lastnik ipd.). V nobenem primeru se njena identiteta zaradi tega ne spremeni, zato tudi naknadna sprememba ali prenehanje vlog, v katerih je ta oseba nastopala, nima nobenih učinkov na njene pravice in dolžnosti (iz prejšnje vloge). Določba 399. člena ZFPPIPP, ki določa ovire za odpust obveznosti, v ničemer ne razlikuje položaja stečajnega dolžnika ‒ potrošnika od stečaja stečajnega dolžnika ‒ podjetnika.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - samostojni podjetnik - ločevanje med posli, ki jih samostojni podjetnik sklene v okviru opravljanja dejavnosti in tistimi, ki jih sklene izven nje
Potrjena prisilna poravnava učinkuje le za terjatve do podjetnika, ki so nastale v zvezi z opravljanjem njegove poslovne dejavnosti, zato bi morala dolžnica pojasniti, iz katere njene poslovne dejavnosti naj bi terjatev izvirala; osebnih terjatev ki niso povezane s podjemom, zato tudi ni mogoče uvrstiti na seznam navadnih terjatev.
Upoštevaje vsega navedenega, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, pa tudi po oceni višjega sodišča kaže na zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil sprožen le zaradi škodovanja upniku. Gre za celoten sklop dejanj, ki ga je ocenjevalo sodišče prve stopnje.