Četudi upniki izražajo (pavšalen) dvom o upraviteljevi (ne)pristranskosti, je odločilnega pomena, ali lahko sodišče na podlagi pojasnil upravitelja in predloženih dokazov ugotovi razloge za tak zaključek.
Vsak oziroma kakršenkoli dvom, ki se pojavi pri upnikih, še ne zadošča za izločitev upravitelja, saj morajo biti zatrjevane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, izkazane vsaj s stopnjo verjetnosti.
SPZ člen 105. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/3, 342/4, 374, 374/2, 374/11.
skupni deli stavbe v etažni lastnini - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - načelo specialnosti - stvar izven pravnega prometa - končna razdelitev - prenos na lokalno skupnost - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba, in so torej že po samem zakonu v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov, ki imajo v lasti posamezne dele zgradbe. Z njimi ni mogoče samostojno razpolagati in ne morejo biti samostojni predmet pravnega prometa. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo zgolj na zemljiškoknjižno stanje, ki pa v tem primeru očitno ne odraža dejanskega stanja. Upoštevati je treba, da skupni deli stavbe tega statusa ne pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, temveč ga imajo že po samem zakonu od nastanka dejanske etažne lastnine dalje (ne glede na vpis le-te v zemljiški knjigi). Tudi solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih stavbe nastane že na podlagi samega zakona in ne šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Solastniški delež stečajnega dolžnika na sporni nepremičnini, ki predstavlja splošni skupni del stavbe, torej sploh ne more biti samostojno v pravnem prometu, posledično pa tudi ne more biti prenesen na pritožnico po 374. členu ZFPPIPP. Ker so izven pravnega prometa, se skupni deli stavbe ne morejo prodati v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom po pravilih ZFPPIPP, prav tako pa ne morejo biti predmet končne razdelitve in prenosa na upnike ali lokalno skupnost. V skladu z enajstim odstavkom 374. člena ZFPPIPP se namreč za pravne posledice pravnomočnega sklepa o končni razdelitvi iz osmega odstavka tega člena smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek 342. člena ZFPPIPP, 342. člen pa ureja prenos lastninske pravice na kupca in varstvo kupca v primeru nakupa nepremičnin v stečajnem postopku. Izpodbijani sklep, s kakršnim bi bila sporna nepremičnina prenesena na pritožnico, ima torej enake pravne posledice kot nakup v stečaju. Za oba pa velja, da njun predmet ne morejo biti stvari, ki so izven pravnega prometa, torej tudi ne sporna nepremičnina.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 232, 232/1, 234, 234/3, 235, 235/2, 235/3, 235/4, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 142, 142/4.
vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - izpodbijanje vročilnice - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - domneva o insolventnosti dolžnika - izpodbijanje domneve insolventnosti - prezadolženost
Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča.
vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - dokazna moč vročilnice - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - vročitev s fikcijo - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - izpodbijanje domneve insolventnosti - obstoj upnikove terjatve
Dokazno informacijo iz vročilnice je mogoče izpodbiti, vendar je treba pri tem navesti konkretne trditve o razlogih za njeno neverodostojnost, ki so tudi dokazno podprti. Posplošeno zanikanje pravočasnega prejema sodne pošiljke ne zadošča.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 104, 104/2-1, 104/4, 104/5-1, 104/5-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 15, 15/2.
stečajni upravitelj - nagrada upravitelja - nagrada razrešenega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - pavšalno nadomestilo za prevzem poslov
Upravitelj ima pravico zahtevati nadomestilo za unovčenje in razdelitev šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Šele tedaj je mogoče ugotoviti obseg dejanj, ki jih je opravil razrešeni upravitelj ter obseg dejanj, ki jih je opravil novi upravitelj ter na podlagi navedenih ugotovitev odločati o višini sorazmernega dela nadomestila, ki gre iz tega naslova razrešenemu in novemu upravitelju. Posledično je zato šele tedaj mogoče odločati tudi o pravici do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo stečajne mase.
Nagrada, odmerjena obema upraviteljema skupaj, ne sme znašati več kot 100 % nagrade, ki bi bila upravitelju odmerjena, v kolikor ne bi bil (na svojo zahtevo) razrešen.
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00064320
SPZ člen 206, 207, 207/1, 208, 209, 209/3. ZFPPIPP člen 282. ZIZ člen 107, 107/3. OZ člen 302, 303, 306, 306/2.
odstop terjatev v zavarovanje - pridobitev ločitvene pravice - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarna cesija - rubež terjatve - notarski zapis - namen obličnosti - kršitev prepovedi razpolaganja - posledice položitve denarnega zneska na sodni depozit - tek zakonskih zamudnih obresti
V konkretnem primeru so predmet ločitvene pravice tožeče stranke terjatve, ki jih uveljavlja v tej pravdi. Dopustnost izvensodnega uveljavljanja ločitvenih pravic zaradi plačila terjatev, zavarovanih s temi pravicami (282. člen ZFPPIPP), v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da tožeči stranki kot ločitveni upnici svojih terjatev ni bilo treba uveljavljati v stečajem postopku nad A. d. o. o. Zato je toženka dolžna svoje obveznosti poravnati neposredno tožeči stranki in ne stečajnemu dolžniku (A. d. o. o.)
KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00054398
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-2, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1.. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2-1, 635/3, 638, 638/1, 638/1-1.. ZZK-1 člen 40, 45, 45/1, 45/4, 45/5, 99.
izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - statusno preoblikovanje - oddelitev s prevzemom - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054620
SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 4. ZPP člen 8, 154, 155.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - načelo povezanosti zemljišča in objekta - lastninska pravica na stavbi - družbena lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi - uspeh celotnega dokaznega postopka - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje je res v času sklenitve pogodbe tekel pravni promet tudi z nepremičninami, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Vendar je tudi za prenos izven zemljiške knjige potrebno ugotoviti, ali je obstajala listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. ZVNDL je določal, da se pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo (4. člen). Za veljaven prenos lastninske pravice na sporni stavbi bi torej tožeča stranka morala izkazati, da je bil podpis na Pogodbi overjen, česar ni uspela.
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
ZFPPIPP člen 88, 94, 94/3, 94/3-1, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 151a/2.
postopek prisilne poravnave - upniški odbor - mnenje upniškega odbora - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - sklep nadzornega sveta - prenehanje mandata člana uprave - podaljšanje - soglasje sodišča
Posebnost konkretnega primera je v tem, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o soglasju k sklepu nadzornega sveta, da se članu uprave, ki je bil imenovan v času postopka prisilne poravnave, mandat podaljša še za eno leto. Ne glede na dejstvo, da s tem ni prišlo do spremembe člana poslovodstva v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je tudi za podaljšanje mandata potrebno njegovo soglasje, in sicer zato, ker je s soglasjem odločalo že ob prvem imenovanju A. A. za člana uprave za določen čas enega leta. Posledično pa tudi ni bilo pomembno, da soglasja ni izdalo pred odločitvijo nadzornega sveta, pač pa ga je lahko dalo k že sprejeti odločitvi nadzornega sveta o podaljšanju mandata predsedniku uprave. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče s sprejemom sklepa o soglasju po odločitvi nadzornega sveta ustvarilo v konkretnem primeru pravne učinke v zvezi z mandatom predsednika uprave za nazaj. Drugačen položaj bi bil, če soglasja ne bi dalo in bi v tem primeru A. A. položaj člana uprave prenehal, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od dveh upniških odborov v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje, o njem ni obvestil sodišča ter da je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev o soglasju. Pritožbeno sodišče se strinja, da ponovno pozivanje k mnenju v ponovljenem postopku ni bilo potrebno, saj pritožnik ni izkazal, da je upniški odbor sploh razpravljal o mnenju v 15 dnevnem roku po objavi zahteve za mnenje. Njegovo stališče, da bi moral sejo upniškega odbora sklicati upravitelj, je zmotno. Če mora upniški odbor odločiti o mnenju, mora sklicati sejo upniškega odbora predsednik upniškega odbora.
ločitvena pravica - prijava terjatve v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - pravnomočen sklep o izvršbi - premoženje stečajnega dolžnika - posojilna pogodba - notarski zapis - stečajna masa - tuj dolg - hipoteka na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - nepopoln zahtevek - substanciranost navedb - pravna in dejanska vprašanja
Nepremičnine, ki so last drugega pravnega subjekta, ne morejo biti del stečajne mase in upniki se iz tujega premoženja ne morejo poplačati. Temu logično sledi, da toženec ne more imeti ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika, ki ni več v njegovi lasti.
Tožnica je v zadostni meri in substancirano izpodbijala terjatev toženca do stečajnega dolžnika, zato bi se moralo sodišče do tega vprašanja opredeliti oziroma konkretneje obrazložiti, zakaj terjatve ni substancirano izpodbijala.
postopek osebnega stečaja - obseg stečajne mase - načrt poteka stečajnega postopka - nadzor nad stečajnim upraviteljem - unovčevanje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče mora na podlagi upraviteljevih poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - odpust obveznosti - ugasnitev terjatve
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Namen stečajnega postopka ni v tem, da terjatve upnikov ugasnejo, v kolikor niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Kaj takega iz zakona na izhaja.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - poplačilo terjatve - prerekanje ločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po 1. točki 118. člena ZFPPIPP upravitelja sicer razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, vendar pa morajo te kršitve bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Pravilno je tako stališče, da vsakršna kršitev obveznosti še ne more pomeniti podlage za upraviteljevo razrešitev.
Stečajno sodišče upravitelju ne more naložiti, da prijavljeno ločitveno pravico prizna, prav tako se ne more spuščati v pravilnost njegove izjave o prijavljeni terjatvi ali ločitveni pravici. Na samo poplačilo upnika pa morebitna napačna izjava upravitelja niti ne more vplivati, saj se v primeru pravde rezervirajo sredstva za poplačilo upnika.
ZDR-1 člen 104, 104/1.. ZJSRS člen 2, 2/1, 16, 16/1, 18, 18/1, 18/2, 18/2-1, 19, 19/2, 19/3, 21, 21-1, 21-3, 23, 28, 28/1, 28/2, 28/4, 29.. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4.. OZ člen 190, 279, 279/2.. ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 256, 256/1.
insolventnost delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prerekana terjatev - stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika 11. 7. 2018 prenehala (prvi in četrti odstavek 300. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša.
vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme
V primeru poenostavljene prisilne poravnave dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu. Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
KZ člen 82, 82/3. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 401, 401/1, 401/1-2. URS člen 27.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna kazenska sodba - izbris obsodbe iz kazenske evidence - kazenska ovadba - zavrženje kazenske ovadbe - neizpolnjevanje obveznosti
Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1). Glede na takšen zapis in zaradi domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS) pa mora biti obstoj novega kaznivega dejanja, ki preprečuje izbris prejšnje obsodbe iz kazenske evidence, ugotovljen s pravnomočno sodbo.
ZFPPIPP člen 355, 355/2-6, 357, 357/1. ZPP člen 8, 152, 213, 213/2.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - prevod dokaznih listin
Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.
Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.
Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 49, 55, 152, 152/1, 236, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6.
predhodni stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - prekinitev in nadaljevanje postopka - trajnejša nelikvidnost
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. URS člen 23, 33, 36, 36/1. ZIZ člen 71, 71/2, 192, 192/2, 221. SPZ člen 72, 72/1.
osebni stečaj - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izpraznitev dela nepremičnine - solastnina - pravica do spoštovanja doma - predlog za odlog izvršbe - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Pravnomočni sklep o izpraznitvi in izročitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev nepremičnine in izročitev le-te stečajnemu upravitelju. Rok treh mesecev, ki je določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, ki ni podaljšljiv.