postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 331, 331/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba - mnenje ločitvenega upnika - večkratna ponovitev javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - krivdni razlogi - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - namen instituta razrešitve - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - občasni stroški stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Pritožnik je večji del pritožbenih trditev usmeril v očitek sodišču prve stopnje, da ni ustrezno upoštevalo dejstva, da upraviteljica ni izvršila pravnomočne sodne odločbe, ki jo je dosegel v sporu s stečajnim dolžnikom.
Pritožbeno sodišče se strinja, da je z vidika pravice do sodnega varstva pomembno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb. Vendar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da ne gre za samovoljo upraviteljice pri odločitvi, da ne izvrši pravnomočne sodbe. Pričakovanje sodišča in upraviteljice je, da bo pravnomočna sodba odpravljena, medtem ko je pritožnik prepričan, da mora obstati. Upraviteljica se kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika z raznimi dovoljenimi pravnimi sredstvi upira plačilu na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na očitek, da je upraviteljica neutemeljeno vložila nasprotno izvršbo, da ni utemeljen; sklicevalo se je na vloženo izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče RS, ki je postopek prekinilo in čaka na odločitev Ustavnega sodišča RS (Vrhovno sodišče je ob presoji vprašanja, ali se lahko upnik občasnih stroškov stečajnega postopka iz 1. točke 355. člena ZFPPIPP, ki so potrjeni v pravnomočnem sklepu o predračunu stroškov stečajnega postopka, poplača iz stečajne mase tudi na podlagi pravnomočne sodbe, postopek prekinilo do odločitve o zahtevi za presojo ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenih pojasnil sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ni uspel izpodbiti, pritožbeno sodišče ni sledilo očitku pritožnika o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva, ker se ta razteza v konkretnem primeru tudi v polje odločitve o izrednem pravnem sredstvu po nadaljevanju prekinjenega postopka v zvezi z ustavno presojo določbe 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. V tem smislu pa je prepričljiv tudi odgovor upniku, da drug upravitelj ne bi mogel ravnati drugače, razen če bi prišlo do poravnave, to pa je poskušala z upnikom doseči tudi upraviteljica, vendar neuspešno, zaradi česar je sodišče prve stopnje presodilo, da je ne bi sklenil upnik niti s katerim drugim upraviteljem, če bi bil imenovan v tem postopku namesto upraviteljice.
ZPP člen 155. ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 354, 354/1, 383.
odločitev o stroških postopka - plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - osebni stečaj - začetek osebnega stečaja - izrek odločbe - obstoj terjatve - administrativni stroški - materialni stroški
Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da mu v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1 ni bilo treba predložiti dokazila o plačani sodni taksi in da iz dejstva, da se je po vložitvi ugovora postopek nadaljeval v pravdi, izhaja, da je bil zanj plačana sodna taksa. V nasprotnem primeru bi se ugovor štel za umaknjenega (peti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ). Ta strošek mu je torej nastal.
Ker je strošek za sodno takso nastal pred začetkom stečajnega postopka, ki teče zoper tožnico, gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se zato obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Materialni stroški, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP štejejo za strošek stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 383. členom). Izrek je zato dajatveni.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSM00051041
ZFPPIPP člen 9, 9/3, 229, 322, 373.. ZGD-1 člen 48, 471, 471/1, 471/2, 481, 481/3, 482, 483, 521, 521/1. ZSReg člen 10, 10/1, 34, 34-4.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - predlog za vpis spremembe v sodni register - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - odsvojitev poslovnega deleža - prenehanje poslovnega deleža - zavrženje predloga
Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP).
ZGD-1 člen 318, 318/1, 318/2, 318/6, 319, 320, 320/6, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZFPPIPP člen 132.
imenovanje posebnega revizorja - posebni revizor - stroški posebne revizije - predujem za stroške - nagrada posebnega revizorja - začetek postopka prisilne poravnave
Sodišče s sklepom o imenovanju posebnega revizorja še ne odloča o končnih stroških, potrebnih za posebno revizijo, saj praviloma tudi posebni revizor, ki mora delo opraviti, še ni seznanjen s celotnim obsegom svoje storitve. Gre le za oceno stroškov.
Začetek postopka prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem na plačilo, ki je predmet izpodbijanega sklepa nima vpliva, saj ne gre za terjatev posebnega revizorja do nasprotnega udeleženca, niti za poslovno terjatev, ki bi nastala s poslovanjem (ali v zvezi s poslovanjem) nasprotnega udeleženca, temveč gre za terjatev sodišča do nasprotnega udeleženca za založitev predujma v sodnem postopku, na katerega začetek prisilne poravnave nima vpliva, saj gre za založitev stroškov, ki so nastali zaradi sodnega postopka.
Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa tudi za presojo vsebine njegovega poročila, saj sodišče postopka revidiranja ne vodi. Če bi sledili pritožbenemu stališču, da je zaradi plačila sodišče dolžno v celoti in podrobno preveriti opravljeno delo posebnega revizorja, bi to pravzaprav pomenilo, da bi se s tem doseglo prav tisto, čemur ta postopek ni namenjen in za kar sodišče nima pooblastil. Posebni revizor je tako upravičen do plačila, če svoje delo opravi v skladu s sklepom o njegovem imenovanju, v katerem mu je bil določen okvir njegovega dela.
Revizijsko poročilo posebnega revizorja zagotavlja le informacijsko podlago delničarjem, ki jo ti potrebujejo pri izvrševanju svojih korporacijskih upravičenj in je funkcionalno namenjeno ugotavljanju dejstev in drugih okoliščin, na katera bi bilo mogoče opreti morebitne družbine odškodninske zahtevke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00053053
ZPP člen 286, 286/3. OZ člen 91, 92, 1051, 1051/1.
ničnost - ničnost poroštvene pogodbe - osebni stečaj - pravočasnost navedb - prekluzija navajanja novih dejstev - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - poravnava - pripoznava dolga - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Določba tretjega odstavka 286. člena ZPP omogoča, da sodišče upošteva tudi tiste navedbe, ki so podane po prvem naroku za glavno obravnavo, če takšna dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Pravilna je ugotovitev, da mora sodišče na ničnost poroštvene pogodbe paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka (92. člen OZ), zato navedb – četudi podanih po prvem naroku – ni moglo prezreti.
ZFPPIPP člen 389, 389/1-1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - zahtevek na vrnitev - dohodnina - letni dodatek
Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca – povzročitelja škode
Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.
Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00050456
ZPP-A člen 66, 66/1, 132.. ZFPPIPP-UPB8 člen 151, 296, 296/5.. OZ-UPB1 člen 249, 336, 336/1.. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nova dejstva in dokazi - novela ZPP-E - postopek prisilne poravnave - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni pobotni ugovor - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - nagrada in stroški sodnega izvedenca
17.9.2017 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E), ki je v četrtem odstavku 66. člena1 predpisal dodaten razlog, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja. Takšne novote so dopustne, če po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanje spora.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - obseg stečajne mase - osebno vozilo - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je predhodno s pravnomočnim sklepom odločilo, da predmetno vozilo ne spada v stečajno maso. Že zato je vsakršno odločanje stečajnega sodišča v zvezi s podaljšanjem prometnega dovoljenja za dolžničino vozilo nedopustno. Glede na vsebino pritožbe in priloženega izpiska iz eRZPP je vprašanje prepovedi registracije stvar izvršilnega postopka.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/5, 389b, 389b/6, 389b/6-1, 389b/6-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - nadaljevanje poslovanja - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo
ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - prepozen predlog za odpust obveznosti
Stečajni dolžnik lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00051262
URS člen 25. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 61, 61/1, 62, 62/1, 296, 296/2. OZ člen 59. ZPP člen 355, 355/2.
ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - stečaj dolžnika - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava in preizkus terjatev - vsebina prijave terjatve - regresna terjatev - pogojna terjatev - prijava pogojne terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pogoji in njihov učinek - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - dopolnitev dokaznega postopka
V tem primeru je terjatev tožeče stranke po svoji naravi regresna terjatev. To jasno in nedvoumno izhaja iz opisa okoliščin v Opombi 16 osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Regresna terjatev v času prijave sploh še ni nastala, zato jo je tožeča stranka v stečajni postopek prijavila kot pogojno. Nastala bo (če bo) šele v prihodnosti na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravila tožeča stranka (upnica) po začetku stečajnega postopka (s plačilom iz vrednosti svoje nepremičnine), s čimer bo šele pridobila regresno terjatev do stečajnega dolžnika.
Izpolnitev razveznega pogoja po svoji vsebini pomeni prenehanje že obstoječe terjatve. Terjatev, ki ne obstoji, pa ne more prenehati. Razlaganje regresne terjatve zastavnega dolžnika, ki še ni nastala, kot terjatve, ki nasproti glavnemu dolžniku preneha, ko zastavni dolžnik plača upniku dolg glavnega dolžnik, je pravno nevzdržno in taka odločitev bi bila nična. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek.
URS člen 23.. ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 305/4, 314, 314/1, 314/3, 314/5.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 184.
prijava terjatve v stečajnem postopku - stroški upravne izvršbe - izvršilni naslov - pravnomočna upravna odločba - v stečaju prerekana terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sodna pristojnost - pravica do pravnega varstva - upravni spor - litispendenca - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - sprememba tožbe
Glede na takšne okoliščine obravnavane zadeve mora biti tožeči stranki, ki je v stečajnem postopku prijavila terjatev, temelječo na izvršilnem naslovu, in ki je bila s strani upravitelja prerekana, kar pomeni, da je obstoj terjatve sporen, omogočeno, da v sodnem postopku uveljavi svojo pravico, ki jo zasleduje v stečajnem postopku, to je, da doseže poplačilo svoje terjatve.
V obravnavanem primeru gre za spor, ki izvira iz stečajnega postopka. V skladu z 8. točko drugega odstavka 32. člena ZPP so okrožna sodišča, ne glede na vrednost spora pristojna da sodijo v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom in to ne glede na to, da gre za terjatve iz 314. člena ZFPPIPP (prim. VSL sodba II Cp 933/2018).
OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050460
ZFPPIPP člen 323, 323/2, 323/3, 342, 342/5, 347, 347/2-2, 347/3. ZUreP-2 člen 200, 200/4. ZZK-1 člen 68, 68/1, 243, 243/1, 243/1-1. OZ člen 39. ZIZ člen 272.
Upravitelj kot strokovnjak ve oziroma bi moral vedeti, da bi moral ob vsakem podaljšanju najemnega razmerja od sodišča hkrati zahtevati izdajo soglasja k sklenitvi (podaljšanju) predkupne pravice. Ni logično sprejemljivo, da bi šlo le za malomarnost upravitelja, ki je izdajal zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega je dolžnik predlagal izbris in nato ponoven vpis predkupne pravice v zemljiško knjigo. Če bi veljala logika, da je predkupna pravica ustanovljena dokler traja najemno razmerje v skladu z 11. členom Najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta, ne bi bilo treba zemljiški knjigi predlagati izbris vknjižene predkupne pravice in nato ponoven vpis. Podaljševala bi se le najemna pogodba, predkupna pravica bi ostala vpisana v zemljiški knjigi.
Na dolžnikovo vpletenost v zlorabo stečajnega postopka kaže že to, da dolžnik ni v okviru svoje trditvene podlage zatrjeval nobenega življenjsko razumnega in prepričljivega pojasnila, zakaj ni podvomil, da bi upravitelj moral pred izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega je dolžnik sam predlagal vpis predkupne pravice v zemljiški knjigi, ne samo prvič ampak tudi za vsako nadaljnje podaljšanje predkupne pravice zahtevati od sodišča izdajo sklepa o soglasju k podaljšanju predkupne pravice.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo četrti odstavek 200. člena ZUreP-2. Gre za kogentno pravilo, ki je prepovedovalo pravni promet s spornimi nepremičninami brez soglasja razlastitvenega upravičenca in kot sankcijo kršitve te prepovedi določalo ničnost pogodbe.
Na prvi pogled izbira prodaje nepremičnin z nezavezujočim zbiranjem ponudb, po dveh neuspešnih javnih dražbah, kaže na razumnost upraviteljeve odločitve. Vendar pa v povezavi z vsemi opisanimi okoliščinami in vedenjem, da je bila v zemljiški knjigi v dolžnikovo korist vpisana predkupna pravica in verjetnostjo dolžnikovega interesa po nakupu nepremičnin, bi bila bolj logična izbira načina prodaje z javno dražbo. Ta namreč tudi, če predkupni upravičenec izkoristi predkupno pravico omogoča drugemu ponudniku zviševanje cene nepremičnin (2. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Način prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb to možnost izključuje (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP).
Izbrisna tožba je samostojen pravni institut, kjer mora biti v konkretnem dejanskem stanju izpolnjen zakonski dejanski stan prvega odstavka 243. člena ZZK-1 in lahko izbrisno tožbo, to je zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica iz materialnopravnega razloga je bila zaradi te vknjižbe kršena.
Upnik je uveljavljal, da bi morala biti prodajna pogodba sklenjena z njim in ne z dolžnikom kot (predkupnim) upravičencem. Zatrjeval je ničnost pogodbe, ker je bila ta sklenjena brez pravne podlage (39. člen OZ). S tem je uveljavljal kršitev obligacijske pravice. Upnik je torej utemeljeno uveljavljal zavarovanje nedenarne terjatve, ki se bo kasneje izrazila tudi v izbrisni tožbi.
Po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 se v primeru uspeha z izbrisno tožbo znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (odsvojitelja).
ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj - prijava terjatve - prijava ločitvene pravice - stečajni postopek nad dolžnikom
Tudi v primeru obstoja pogojev za uporabo fikcije iz 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPP namreč mora biti terjatev in ločitvena pravica (hipoteka), ki je po stanju ob začetku stečajnega postopka vknjižena pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika z učinkom pred začetkom stečajnega postopka, vključena v seznam preizkušenih terjatev (osnovni ali dopolnjeni), da je lahko upoštev(a)na. Čeprav citirani člen predpisuje obveznost upravitelja glede vključitve takšnih pravic upnika v seznam preizkušenih terjatev, pa ne ureja nadaljnjega pravnega varstva, če upravitelj tega ne stori. V tej zvezi velja pojasniti, da ZFPPIPP v 298.a členu v ničemer ne izključuje uporabe 62. člena ZFPPIPP, ki ureja prav situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese upnikove terjatve ali ločitvene pravice, ki se sicer v tem pogledu šteje za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP. Tako pomanjkljivost mora upnik pravočasno (v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev) grajati in to z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev oziroma z ugovorom zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, če je podana situacija iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 69, 69/2-4, 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 62, 62/4.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - prerekana terjatev - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - stečajni dolžnik
Upnik je v prijavi terjatve navedel in dokazoval, da temelji prijavljena terjatev na pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upnikova terjatev torej temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporablja pravilo iz 302. člena ZFPPIPP.
Stečajnega postopka namreč ni mogoče končati, ne da bi premoženje dolžnika dobilo novega titularja. Tudi v tem primeru bi moral biti glede vrstnega reda spoštovan drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP.
Stečaj glavnega dolžnika ima po prvem odstavku 1022. člena OZ za posledico le, da mora upnik priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, nima pa nobenega vpliva na dolžnost poroka, da izpolni upnikovo obveznost, če glavni dolžnik zaradi stečaja tega ne stori. Drugi odstavek 1022. člena OZ namreč izrecno določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Na podlagi citirane določbe odpust obveznosti glavnega dolžnika S. K. v stečajnem postopku pomeni zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika do upnika, ki nima nobenega učinka v razmerju med upnikom in porokinjo ter dolžnico v obravnavani zadevi, zato je slednja dolžna poravnati upnikovo terjatev.