Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, torej, da so dolžniku odpuščene vse obveznosti nastale do začetka stečajnega postopka (razen tiste po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP) in da je unovčenega večina premoženja v postopku osebnega stečaja. Striktno določene zakonske norme pa na drugi strani ne omogočajo sodišču, da bi zaključilo postopek osebnega stečaja in bi s tem prenehale omejitve v zvezi z njegovo poslovno sposobnostjo. Niti ni zakonsko predvidena možnost, da mu sodišče omejitev poslovne sposobnosti glede na kogentne določbe glede delne omejitve poslovne sposobnosti, ki so določene v 386. členu ZFPPIPP, odpravi.
upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - nadomestni sklep - povezana družba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.
odločanje o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - nepopoln predlog - poziv sodišča na predložitev listin - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Glede na to, da je dolžnik v vlogi priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin.
ločitvena pravica - prijava terjatve - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev
Glede na zgoraj določeno vsebino ugovora, kot jo je tudi povzelo sodišče prve stopnje, upnica ne more vložiti ugovora glede prerekanja ločitvene pravice, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje o odločitvi o ugovoru pravilna.
Pritožbeni razlogi, kot jih je navedla pritožnica, so stvar presoje sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - višina terjatve upnika - trajnejša nelikvidnost
Upnica je pojasnila, koliko znaša dolg dolžnika in kakšna je njegova zamuda s plačilom tega in v podporo svojim trditvam predložila dokaze. Trditveno in dokazno breme v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga se je tako prevalilo na dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Dolžnik se takšnega bremena ni razbremenil s trditvijo, da upnica odprtih obveznosti na njegov poziv ni želela razkriti.
ZFPPIPP člen 122, 123, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku
Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen.
Iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1-4, 79/2, 79/3. ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - vročanje sodnih pisanj - napake pri vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem
Zaenkrat iz dolžnikovih trditev izhaja, da dolžnik studijsko opremo dejansko potrebuje za opravljanje svojega dela, ki ga opravlja kot poklic. Glede na navedeno določilo prvega odstavka 79. člena ZIZ so ti predmeti izvzeti iz izvršbe in s tem po navedenem določilu ZFPPIPP tudi iz stečajne mase. Za odločitev niti ni pomembno, ali se od uporabe te opreme v stečajno maso natekajo sredstva, zato tudi razlog za zavrnitev predloga dolžnika ne more biti, da se v letu 2021 ni nič nateklo v stečajno maso.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - obveščanje upravitelja
Opustitev aktivnosti iskanja zaposlitve in opustitev rednega poročanja o teh aktivnostih upraviteljici predstavlja hudo kršitev dolžnikovih obveznosti v preizkusnem obdobju, zaradi katere je dolžnik nevreden pravne dobrote odpusta, zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
ZFPPIPP člen 401, 401/1-2, 401/2-3, 402, 402/2, 403, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - aktivno iskanje zaposlitve
Kot je poudaril pritožnik, mu je upraviteljičina pomočnica dala navodilo, naj vsak mesec poroča o (vsaj) dveh prošnjah, ki jih je poslal možnim delodajalcem v zvezi z iskanjem zaposlitve. Pojasnil je tudi, da je upraviteljici poslal predvsem tiste prošnje, za katere bi ta zlahka preverila možne delodajalce, saj so bile objavljene na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Glede na to, da je upraviteljica tako imela možnost preveriti, ali je dolžnik pri navedenih delodajalcih res iskal zaposlitev, je bil z dolžnikovimi poročili dosežen namen zakonske določbe tretje alineje drugega odstavka 401. člena ZFPIPP, ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 328, 328/1, 343. ZPPSL člen 146.
prodaja pravne osebe - prodaja poslovne celote - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ocena vrednosti - poslovna celota - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZFPPIPP člen 64, 296, 296/5, 385, 392, 392/1. KZ člen 97, 97/1.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - dovoljena pritožba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka - smrt stranke med pritožbenim postopkom
Po presoji višjega sodišča je tožnikova pritožba, čeprav ni vložena po stečajnem upravitelju oziroma z njegovo odobritvijo, dovoljena. Po določbi 385. člena ZFPPIPP je stranka (glavnega postopka) osebnega stečaja tudi insolventni dolžnik. Ta lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališče stečajnega upravitelja, zoper čigar stališče o terjatvi se stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
Ni pravne podlage za stališče, da je odvzem premoženjske koristi mogoče odrediti samo v primeru, ko oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka sploh ne priglasi. Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka nedvomno še ne vzpostavlja pravnih posledic, temveč te nastopijo šele s (pravnomočno) sodno odločbo o ugoditvi premoženjskopravnemu zahtevku.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.
Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 227, 280, 296, 383, 392, 408, 409. ZIZ člen 38, 38/5.
odmera stroškov izvršilnega postopka - začetek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - uveljavljanje terjatev v stečaju - zaključek stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika
Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.
zaključek postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - namen odpusta obveznosti
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču in upravitelju, da ga nista seznanjala s potekom postopka osebnega stečaja. Po 1. točki 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa se pisanja ne vročajo strankam postopka osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPES-a (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Določeno pisanje je treba vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).
osebni stečaj - ustavitev postopka odpusta obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zamolčanje relevantnih podatkov
Upraviteljeva vloga je zastopniška ter primarno nadzorna, ne pa svetovalna. Zato ni njegova dolžnost, da bi poleg vseh pojasnil o tem, kaj so obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja dolžniku pošiljal tudi vzorce o tem, kako je treba prejete obrazce izpolnjevati.
upravičenje opravljati procesna dejanja - procesno upravičenje za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - sklep o prodaji - bivši direktor
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, saj so določbe ZFPPIPP glede procesnih upravičenj v postopkih zaradi insolventnosti povsem jasne (56., 57. in 126. člen ZFPPIPP). Procesna dejanja sme opravljati vsak upnik, ki v postopku uveljavlja terjatev do dolžnika, in dolžnik, če zakon tako določa. Procesno upravičenje za vložitev pritožbe je natančno določeno v 126. členu ZFPPIPP.
Določbe ZFPPIPP so glede procesnega upravičenja za vložitev pritožbe v postopkih zaradi insolventnosti izrecne in sodišču ne omogočajo presoje pravnega interesa posameznikov (ki niso stranke postopka ali jim ZFPPIPP izrecno ne podeli tega upravičenja) za dopustitev pritožbe. Tudi sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in ustaljena.
zloraba procesnih pravic - denarna kazen - načelo vestnosti in poštenja - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožnikov način izvrševanja pravice do pravnega sredstva, ki je v kopičenju vsebinsko praznih pravnih sredstev, vodi zgolj k zavlačevanju postopka, saj v navedenih pravnih sredstvih načenja zgolj eno in isto vprašanje, na katero mu je sodišče že pred tem podalo pojasnilo. Zavlačevanje postopka pa ni namen pravice do pravnega sredstva, zato predstavlja zlorabo procesne pravice.