Tožnik je zahteval ponovno odmero starostne pokojnine. O tej pravici tožnika je bilo že pravnomočno odločeno, zato se njegova zahteva ob uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrže.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Sodišče mora pri odločanju o odložitvi izvršitve upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekrške in druge okoliščine, v katerih je storil prekrške. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko (in ne mora) razpiše narok, na katerega povabi storilca.
prekluzija - spor majhne vrednosti – opozorilo na pravne posledice - prepozna predložitev dokazov
Kot je razvidno iz spisa, tudi pred prejemom vabila na narok tožena stranka ni bila opozorjena na posebnosti v postopku spora majhne vrednosti in tudi ne o posledicah nepravočasnega oz. prepoznega dokaznega predloga.
Ker torej tožena stranka na določbi 452. in 453. člena ZPP ni bila opozorjena, ji ni mogoče očitati, da je dokaz, t. j. Splošne pogoje 07, ki jih je predložila na naroku 16. 06. 2010, predložila prepozno.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - izredna pomoč pri uporabi stanovanja
Le s sklicevanjem na izjemne okoliščine (težja bolezen, smrt v družini) se najemnik neprofitnega stanovanja odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti, saj mora zatrjevati in dokazati tudi, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestiti lastnika stanovanja.
oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes za pritožbo
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožečih strank za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrglo, ni bilo pritožbe. Prav tako tožeča stranka ni vložila pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka. To pomeni, da je ta sklep s potekom pritožbenega roka v sredo 28. 12. 2011 ob 24.00 uri postal pravnomočen. To pa pomeni, da za pritožbo proti odločitvi, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks za čas od 03. 12. 2011 dalje, tožeča stranka nima pravnega interesa, saj v postopku, ki ga ni, ne nastajajo taksne obveznosti.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.
Stranka se na absolutno bistveno kršitev iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP ne more uspešno sklicevati v pritožbi, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji.
prepozno grajanje cenilnega poročila - vrednost nepremičnine - pritožbena novota
Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.
Ob odsotnosti listinskih dokazov o plačilu preostanka kupnine je sodišče prve stopnje na podlagi celovite in prepričljive ocene izpovedi pravdnih strank ter prič prišlo do pravilnega zaključka, da tožencu plačila preostale kupnine v višini 25.000,00 EUR ni uspelo dokazati.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
Pri presoji je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Obravnavana nezgoda se je zgodila v večernih urah, ugotovljeno je bilo, da je bilo cestišče mokro in spolzko, vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, zmanjšana na vsega 20 metrov.
V ugotovljenih voznih razmerah bi, po mnenju pritožbenega sodišča, moral skrben voznik takšno ali podobno oviro pričakovati in voziti s hitrostjo, da bi lahko pred oviro tudi pravočasno ustavil in nezgodo preprečil. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi v primeru, da bi šlo za nepričakovano oviro v prometu, potrebno presojati, ali bi bilo mogoče s pravilno vožnjo (ob primerni hitrosti) in ustreznim reagiranjem nezgodo preprečiti ali omiliti.
Pri presoji krivde je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo naravo in težo kršitve posameznih voznikov (povzročitev nevarne situacije, prekoračitev prilagojene hitrosti), v zvezi z ugotavljanjem teže posledic pa je pravilno uporabilo 1. odstavek 216. člena ZPP. Glede na časovno odmaknjenost dogodka in razpoložljivo dokumentacijo, predvsem pa kompleksnost nezgode, natančnejša razmejitev posledic večih trkov v vozilo M. ni bila mogoča.
Iz vsebine „Predprodajne pogodbe“ ne izhaja, da sta stranki z njeno sklenitvijo prevzeli obveznost, da bosta kasneje sklenili kupoprodajno oz. glavno pogodbo, (kar je sicer predmet predpogodbe), njeno pravno naravo pa določa vsebina pogodbe in ne naslov pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071825
ZPP člen 216, 236 a. OZ člen 174.
tuja pomoč – pomoč prijatelja - sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka – pisna izjava priče – gostinska dejavnost – varnost gostov – zlomljen stol
Toženka je opustila zahtevano skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti, saj je obveznost gostinca tudi, da poskrbi za varnost gostov in bi toženka morala potencialno nevaren stol ne samo umakniti v stranski prostor pred toaletne prostore, ampak bi ga morala ustrezno označiti tako, da bi bilo razvidno, da je poškodovan.
Tožnica je po prejemu izvedenskega mnenja zgolj prilagodila vtoževane zneske odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode in torej ne gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo potrebno odločiti. Ni opredelila vrste pravnih naslovov za škodo in tudi celotna vsota je ostala ista.
Pravica do odškodnine za tujo pomoč in nego gre oškodovancu tudi takrat, ko dejanski izdatki niso nastali, saj v širšem smislu ni mogoče šteti, da gre za povsem neodplačne odnose. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je bila oškodovancu glede na njegovo stanje potrebna tuja pomoč, lahko zahteva te stroške kot odškodnino od odgovorne osebe, ne glede na to, ali so mu jo nudili družinski člani, konkretno pa, ko je pomoč nudil prijatelj, to velja toliko bolj.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
Sodišče prizna pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, če je to opredeljeno v zazidalnem načrtu.
odgovornost države – izbrisani – povrnitev premoženjske škode - zastaranje
Škoda zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ampak gre za sukcesivno nastajajočo škodo, pri kateri je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje vseh nadaljnjih škod. Pravočasno prvo uveljavljanje namreč pretrga zastaranje.