oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes za pritožbo
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožečih strank za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrglo, ni bilo pritožbe. Prav tako tožeča stranka ni vložila pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka. To pomeni, da je ta sklep s potekom pritožbenega roka v sredo 28. 12. 2011 ob 24.00 uri postal pravnomočen. To pa pomeni, da za pritožbo proti odločitvi, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks za čas od 03. 12. 2011 dalje, tožeča stranka nima pravnega interesa, saj v postopku, ki ga ni, ne nastajajo taksne obveznosti.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.
Iz vsebine „Predprodajne pogodbe“ ne izhaja, da sta stranki z njeno sklenitvijo prevzeli obveznost, da bosta kasneje sklenili kupoprodajno oz. glavno pogodbo, (kar je sicer predmet predpogodbe), njeno pravno naravo pa določa vsebina pogodbe in ne naslov pogodbe.
Tožnik je zahteval ponovno odmero starostne pokojnine. O tej pravici tožnika je bilo že pravnomočno odločeno, zato se njegova zahteva ob uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrže.
neplačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe – prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožena stranka predloga za taksno oprostitev ni vložila hkrati s pritožbo dne 04. 10. 2011, je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse. Čeprav v pritožbi ponovno navaja, da sodne takse zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, pa strogih postopkovnih določb ni mogoče obiti.
prekluzija - spor majhne vrednosti – opozorilo na pravne posledice - prepozna predložitev dokazov
Kot je razvidno iz spisa, tudi pred prejemom vabila na narok tožena stranka ni bila opozorjena na posebnosti v postopku spora majhne vrednosti in tudi ne o posledicah nepravočasnega oz. prepoznega dokaznega predloga.
Ker torej tožena stranka na določbi 452. in 453. člena ZPP ni bila opozorjena, ji ni mogoče očitati, da je dokaz, t. j. Splošne pogoje 07, ki jih je predložila na naroku 16. 06. 2010, predložila prepozno.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPP člen 7, 12, 213, 254, 254/3, 285, 287, 287/1.
začasna nezmožnost za delo - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - sodni izvedenec
Glede na to da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da je lahko opravljal svoje delo, sta zakoniti odločbi toženca, s katerima je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo.
Dolžnost obveščanja, ki je določena v 4. odstavku 159. člena ZASP uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, nalaga dolžnost mesečnega poročanja pristojni kolektivni organizaciji o uporabi avtorskih del. Opustitev te dolžnosti pa je opredeljena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izvršljiv notarski zapis - odgovor upnika na ugovor – kršitev načela kontradiktornosti – pravica do izjave – vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
V nekaterih primerih zakon sicer izrecno določa, da mora dati sodišče stranki možnost, da se izjavi, kar velja za vročitev obrazloženega ugovora upniku, ne pa tudi za odgovor na ugovor, saj zakon zoper takšno vlogo izrecno ne določa pravice nasprotne stranke, da se o tem izjavi.
Stranka se na absolutno bistveno kršitev iz 4. točke 2. odst. 339. člena ZPP ne more uspešno sklicevati v pritožbi, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070045
ZIZ člen 5, 266, 266/2, 270. ZGD-1 člen 263, 290.
začasna odredba – pristojnost za izdajo začasne odredbe - pristop k dolgu – pogodba o leasingu
Upoštevajoč določilo 270. člena ZIZ je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja in sicer verjetno izkazana terjatev in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja (odtujevanje, skrivanje premoženja itd.) uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Čim eden od pogojev ni podan, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje, da je bila vročitev opravljena in datum vročitve. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine vročilnice lahko nasprotna stranka izpodbija.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071825
ZPP člen 216, 236 a. OZ člen 174.
tuja pomoč – pomoč prijatelja - sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka – pisna izjava priče – gostinska dejavnost – varnost gostov – zlomljen stol
Toženka je opustila zahtevano skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti, saj je obveznost gostinca tudi, da poskrbi za varnost gostov in bi toženka morala potencialno nevaren stol ne samo umakniti v stranski prostor pred toaletne prostore, ampak bi ga morala ustrezno označiti tako, da bi bilo razvidno, da je poškodovan.
Tožnica je po prejemu izvedenskega mnenja zgolj prilagodila vtoževane zneske odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode in torej ne gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo potrebno odločiti. Ni opredelila vrste pravnih naslovov za škodo in tudi celotna vsota je ostala ista.
Pravica do odškodnine za tujo pomoč in nego gre oškodovancu tudi takrat, ko dejanski izdatki niso nastali, saj v širšem smislu ni mogoče šteti, da gre za povsem neodplačne odnose. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je bila oškodovancu glede na njegovo stanje potrebna tuja pomoč, lahko zahteva te stroške kot odškodnino od odgovorne osebe, ne glede na to, ali so mu jo nudili družinski člani, konkretno pa, ko je pomoč nudil prijatelj, to velja toliko bolj.
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.