Neutemeljeno pritožnik uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb zakona, ker naj bi iz sklepa ne bilo razvidno, ali je upravičen do nagrade upravitelj kot fizična oseba ali družba, preko katere opravlja svojo dejavnost. Sklep vsebuje vse podatke, ki jih določa 117. člen ZFPPIPP. Če upravitelj opravlja svoje naloge preko gospodarske družbe, se mu tudi odmerjena nagrada izplača preko te pravnoorganizacijske oblike.
prometna nezgoda - odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – objektivna odškodninska odgovornost – porazdelitev odgovornosti
Določbe 154. člena OZ ne predstavljajo samostojne podlage za odgovornost imetnikov motornih vozil, temveč zgolj podlago za razdelitev odgovornosti med njimi v primerih medsebojno povzročene škode.
Določba 154. člena OZ ne kombinira subjektivne in objektivne odgovornosti imetnikov motornih vozil, saj v primeru škodnega dogodka, v katerem je bilo udeleženih več motornih vozil, škoda izvira iz nevarne dejavnosti enega in drugega imetnika motornega vozila, zato so takšni udeleženci prometne nezgode vedno objektivno odgovorni za škodo, ki izvira iz delovanja motornih vozil tudi v medsebojnem razmerju. V položaju, ko je med strankama nesporen nastanek škode, ki izvira iz prometne nezgode dveh motornih vozil, zato nikdar ni mogoče zavrniti zahtevka zgolj iz razloga, ker obstoji spoznavna kriza glede protipravnosti ravnanja in posledično krivde kot kriterija za ureditev pravične porazdelitve skupaj in skupno povzročene škode, ki so jo utrpeli imetniki motornih vozil. Zakonodajalec je namreč odločil, da je za porazdelitev škode, ki je (vzajemno) nastala imetnikom v prometni nezgodi udeleženih motornih vozil, sicer res najprimernejši in zato primarno določen kriterij krivde. Vendar če le-ta v konkretnem primeru ne obstoji ali je ni mogoče ugotoviti, zakon predvideva subsidiaren kriterij, tj. odgovornost imetnikov po enakih delih, če razlogi pravičnosti ne narekujejo drugačne odločitve.
pogodbena obrestna mera – posojilna pogodba – posojilna pogodba sklenjena med posamezniki - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
Po uveljavljenem stališču sodne prakse je za presojo o najvišje dovoljeni pogodbeni obrestni meri za posojila, dogovorjena med posamezniki in zavarovana z valutno klavzulo, odločilna določba prvega odstavka 399. člena ZOR, po kateri pogodbena obrestna mera med posamezniki ni smela presegati obrestne mere, ki se je v kraju izpolnitve plačevala za hranilne vloge na vpogled. Na tej podlagi temelji tudi izpodbijana sodba.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga na oprostitev (odlog oziroma obročnost) plačila sodne takse je sodišče toženčeve premoženjske razmere upravičeno presojalo tudi z vidika vsebine v času odločanja veljavnega 23. člena ZSV, saj je predlagana oprostitev plačila sodnih taks po svoji vsebini oblika socialne pomoči (torej oblika pomoči revnim).
narok – izostanek z naroka – bolezen stranke – izostanek odvetnika
Ker je pooblaščenec tožene stranke obvestil prvostopno sodišče, da se glavne obravnave razpisane za dne 30.3.2011 ne bo mogel udeležiti, ker je imel isti dan razpisani kar dve obravnavi, pri čemer pa si ni uspel zagotoviti substituiranja na obeh, bi moralo sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča razpisano obravnavo preklicati ter jo preložiti na drug datum. Odvetnikovo sicer po telefonu sporočeno obvestilo bi moralo upoštevati kot opravičljiv razlog za njegov izostanek z glavne obravnave.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
vrnitev darila – aktivna legitimacija – skupno premoženje – darila med zakoncema
Tožnik je znesek 10.293,97 EUR podaril toženki s katero sta živela v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa v zakonski zvezi in tako sta kupila stanovanje, v katerem sta nato tudi živela. V primeru razveze zakonske zveze pa se večja darila, kar navedeni znesek zagotovo je, vračajo.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 3, 3/3.
odpis nepremičnine – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov se stanje v elektronski zemljiški knjigi glede podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca (podatki v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B; nerešene plombe) ni ujemalo s stanjem v ročni zemljiški knjigi. Za odpravo pomanjkljivosti je treba uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečnine in nevšečnosti – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo dolgotrajnost tožničinega zdravljenja, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, ki jih bo prestajala tudi v bodoče ter tudi obseg nevšečnosti, predvsem pa ni upoštevalo dejstva, da tožnica trpi za tenzijskimi glavoboli, katerih vzrok je v že opisanih spremembah vratne hrbtenice.
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po odvetniški tarifi, vendar to niso stroški potrebni za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
denarna kazen – nepristranskost sodišča – opravičilo za izostanek z naroka – izostanek priče – žaljiva vloga – žalitev sodišča
Da bi se sodišče lahko prepričalo ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko sodnik v skladu z določilom 1. odstavka 241. člena ZPP prepričal, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv.
Pritožnikov dopis je bil pravilno ocenjen kot žaljiv, saj ogroža ugled in spodkopava avtoriteto sodišča. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP pa je prav v zavarovanju zaupanja v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožnik ni imel nikakršne podlage za kritiko ravnanja sodišča, ki je postopalo po nalogu zakona. Pa tudi, če bi takšno podlago imel, bi moral svojo kritiko ravnanja sodišču izreči spoštljivo, tako da ohranja njegovo dostojanstvo in avtoriteto.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prednostna pravica do zaposlitve
Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, mu delodajalec ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, ki bi bilo sicer ustrezno glede ostalih pogojev za zasedbo v primerjavi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Ugotovitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju še ne pomeni vzpostavitve solastnine na spornem stanovanju kot posamezni stvari iz tega premoženja, ampak gre zgolj za ugotovitev razmerja, v katerem sta pravdni stranki prispevali k ustvarjanju skupnega premoženja.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
ZDR člen 109, 184. OZ člen 131, 190, 193, 278, 288, 311, 312, 318.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - dolžnost vrnitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zakonske zamudne obresti
Pri procesnem pobotanju nastane pobot s sodbo, vendar posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi strank srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše terjatve.