Neutemeljeno pritožnik uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb zakona, ker naj bi iz sklepa ne bilo razvidno, ali je upravičen do nagrade upravitelj kot fizična oseba ali družba, preko katere opravlja svojo dejavnost. Sklep vsebuje vse podatke, ki jih določa 117. člen ZFPPIPP. Če upravitelj opravlja svoje naloge preko gospodarske družbe, se mu tudi odmerjena nagrada izplača preko te pravnoorganizacijske oblike.
Če so splošni pogoji nični, nima cenik, ki temelji na teh splošnih pogojih, materialnopravne podlage in je zato račun, izdan na njegovi podlagi, neutemeljen. Veljavnost splošnih pogojev je torej predpostavka za izdajo računa za porabljeno elektriko. Četudi račun temelji na ceniku, ta račun ni utemeljen, če cenik nima materialnopravne podlage.
Ker so Splošni pogoji-A3 glede dodatka za visoko porabo očitno nepošteni do potrošnika, so skladno določbi drugega odstavka 23. člena ZVPot nični.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071321
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko gre za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu in po prenehanju skupnosti le eden izmed zakoncev odplačuje posojilo, to ne pomeni, da mu gre iz tega naslova večji delež na predmetni nepremičnini, temveč ima v takem primeru do drugega zakonca obligacijski zahtevek na vračilo ustreznega zneska plačane kupnine.
V primeru odtujitve dela skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca ima razvezani zakonec pravico zahtevati povrnitev (ustreznega dela) vrednosti prodane stvari v denarju (obligacijski zahtevek).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068640
ZOR člen 154, 154/2, 172, 173, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315. ZOZP člen 16, 27, 28, 29, 38. ZVCP člen 186, 186/1, 211. ZJSJP člen 15.
povračilo škode – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – izpolnitveni pomočnik – obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo je njen organ v zvezi z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi – cestna dirka – organizator dirke – voznik motornega vozila – vmesna sodba
Podani so razlogi za oprostitev odgovornosti voznika motornega vozila, ki je tekmoval na cestno hitrostni dirki, saj kot tekmovalec ni mogel vplivati na sam potek dirke in stanje okoli nje, saj je bilo to v pristojnosti organizatorja, torej ni mogel vplivati na to, da bi škodo preprečil (izključnost vzroka), prav tako tudi ni mogel pričakovati, da varovalna ograja ni bila zadosti pričvrščena v cestišče in da ni imela dodatne bočne opore, da bi lahko zadržala oziroma preusmerila vozila ob trčenju vanjo. Odgovornost za škodo je na organizatorju cestno hitrostne dirke kot nevarne dejavnosti.
Če je bilo motorno vozilo uporabljeno kot tekmovalno vozilo (športni rekvizit), ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva. Če je bila cesta, po kateri je potekalo tekmovanje, v času tekmovanja za promet povsem zaprta in je kot taka imela lastnost dirkališča, vozilo v času škodnega dogodka tudi ni bilo uporabljeno v prometu.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 3, 3/3.
odpis nepremičnine – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov se stanje v elektronski zemljiški knjigi glede podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca (podatki v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B; nerešene plombe) ni ujemalo s stanjem v ročni zemljiški knjigi. Za odpravo pomanjkljivosti je treba uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071825
ZPP člen 216, 236 a. OZ člen 174.
tuja pomoč – pomoč prijatelja - sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka – pisna izjava priče – gostinska dejavnost – varnost gostov – zlomljen stol
Toženka je opustila zahtevano skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti, saj je obveznost gostinca tudi, da poskrbi za varnost gostov in bi toženka morala potencialno nevaren stol ne samo umakniti v stranski prostor pred toaletne prostore, ampak bi ga morala ustrezno označiti tako, da bi bilo razvidno, da je poškodovan.
Tožnica je po prejemu izvedenskega mnenja zgolj prilagodila vtoževane zneske odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode in torej ne gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo potrebno odločiti. Ni opredelila vrste pravnih naslovov za škodo in tudi celotna vsota je ostala ista.
Pravica do odškodnine za tujo pomoč in nego gre oškodovancu tudi takrat, ko dejanski izdatki niso nastali, saj v širšem smislu ni mogoče šteti, da gre za povsem neodplačne odnose. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je bila oškodovancu glede na njegovo stanje potrebna tuja pomoč, lahko zahteva te stroške kot odškodnino od odgovorne osebe, ne glede na to, ali so mu jo nudili družinski člani, konkretno pa, ko je pomoč nudil prijatelj, to velja toliko bolj.
pasivna legitimacija – sposobnost biti stranka – odvetnik – odvetniška družba
Tožeča stranka je tožbo res vložila zoper odvetnika, kar pa ne pomeni, da je toženec izgubil takšen status, celo nasprotno – iz njegovega lastnega žiga na vlogah povsem jasno izhaja, da še vedno opravlja odvetniško dejavnost, pa čeprav sedaj v okviru svoje odvetniške družbe. Ker se je on s pogodbo kot odvetnik (in s tem tudi kot fizična oseba) zavezal, da bo poravnal pogodbene obveznosti, je povsem nepomembno ali je nato svojo odvetniško dejavnost nadaljeval v okviru odvetniške družbe, ki jo vodi in katere lastnik je. Še naprej je izkazana tako njegova sposobnost biti pravdna stranka kot tudi stvarnopravna pasivna legitimacija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003078
ZPP člen 191, 195. OZ člen 352, 357.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – ugovori tožene stranke pri naknadnem sosporništvu – zastaranje odškodninske terjatve
Pri naknadnem sosporništvu, ki lahko nastane do konca glavne obravnave, se nova tožeča stranka pridruži prvotno tožeči stranki, ne da bi zato bila potrebna privolitev te slednje niti ni potrebna privolitev tožene stranke. Nova tožeča stranka sprejeme pravdo v stanju, v katerem stopi vanjo, vendar pa je pomembno, ali ima tožena stranka, ki se naknadnemu sosporništvu na aktivni strani ne more upirati, sploh kakšne ugovore zoper novo tožečo stranko, ki so vezani izključno nanjo in bi utegnili odločilno vplivati na položaj tožene stranke v takšni pravdi in na presojo sodišča glede utemeljenosti tožbenega zahtevka novo tožeče stranke. Nedvomno ji je priznati nekatere materialnopravne ugovore in takšen ugovor je tudi ugovor zastaranja vtoževane terjatve.
ZDR člen 31, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je samovoljno, brez pisne odobritve nadrejenega delavca izrabila letni dopust, kar predstavlja hujšo kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi te kršitve bi ji tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ne pa po 3. alinei prvega odstavka istega člena ZDR, saj se za zakonitost takšne odpovedi zahteva, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogu za svojo odsotnost z dela delodajalca ne obvesti.
Tožeča stranka je izkazala svojo terjatev do tožene stranke s sklepom o izvršbi opr. št. VL 159391/2010 z dne 11. 11. 2010, saj gre za odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva.
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.
spor med dediči o veljavnosti oporoke – spor med dediči o izpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – večja izkazanost pravice
Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga na oprostitev (odlog oziroma obročnost) plačila sodne takse je sodišče toženčeve premoženjske razmere upravičeno presojalo tudi z vidika vsebine v času odločanja veljavnega 23. člena ZSV, saj je predlagana oprostitev plačila sodnih taks po svoji vsebini oblika socialne pomoči (torej oblika pomoči revnim).
Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.