skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
ZTLR člen 15, 15/4, 54, 54/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - stvarna služnost – tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – čas izvrševanja – nasprotovanje lastnika
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, se, na podlagi 1. odstavka 54. člena ZTLR, služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let in lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. V obravnavanem primeru je pogoj dvajsetletnega dejanskega izvrševanja nesporno izpolnjen. Sporno pa je, ali sta tožnika temu nasprotovala. Skladno s sodno prakso je nasprotovanje podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z vožnjami ne strinja in jih ne dovoljuje. Omenjena določba govori zgolj o nasprotovanju. Iz nje ni mogoče sklepati, da je potrebno aktivno nasprotovanje (v smislu vložitve tožbe, fizičnega oviranja ipd.). S priposestvovanjem pridobitelj služnost dobi, ker uporablja tuje zemljišče v prepričanju, da mu pravica gre, ker lastnik temu ne nasprotuje. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno samo, če je to jasno in nedvoumno. V primeru solastništva služečega zemljišča zadošča, da služnosti nasprotuje eden od lastnikov služečega zemljišča.
pogodbena obrestna mera – posojilna pogodba – posojilna pogodba sklenjena med posamezniki - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
Po uveljavljenem stališču sodne prakse je za presojo o najvišje dovoljeni pogodbeni obrestni meri za posojila, dogovorjena med posamezniki in zavarovana z valutno klavzulo, odločilna določba prvega odstavka 399. člena ZOR, po kateri pogodbena obrestna mera med posamezniki ni smela presegati obrestne mere, ki se je v kraju izpolnitve plačevala za hranilne vloge na vpogled. Na tej podlagi temelji tudi izpodbijana sodba.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prednostna pravica do zaposlitve
Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, mu delodajalec ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, ki bi bilo sicer ustrezno glede ostalih pogojev za zasedbo v primerjavi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je proizvodnjo dejansko ukinila oziroma je prišlo do drastičnega zmanjšanja proizvodnje, kar samo po sebi dokazuje obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi - ne glede na to ali so bili sprejeti tudi formalni sklepi o ukinitvi delovnih mest.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
odgovornost države – izbrisani – povrnitev premoženjske škode - zastaranje
Škoda zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ampak gre za sukcesivno nastajajočo škodo, pri kateri je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje vseh nadaljnjih škod. Pravočasno prvo uveljavljanje namreč pretrga zastaranje.
sklep o končni razdelitvi – pritožba družbenika – dopustnost pritožbe – procesna predpostavka – ugovor
S tem, ko je upravitelj v načrtu delitve predvidel delitev med družbenika, sta tudi družbenika (smiselno kot upnika) pridobila pravico ugovora zoper načrt. Procesna predpostavka za vložitev pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 369. člena in 373. člena ZFPPIPP je namreč vložitev ugovora zoper načrt končne razdelitve.
Določba 6c. člena ZST- 1 ureja primere, ko je bilo plačilo takse opravljeno preko ponudnika plačilnih storitev, ki je nalog za plačilo prejel v roku, določenem v plačilnem nalogu, denarna sredstva pa so na podračun sodišča prispela po poteku treh delovnih dni po izteku tega roka. Za takšno situacijo, kot jo predvideva citirana določba, v obravnavanem primeru torej ne gre. Tožnik je namreč pravočasno plačal takso neposredno pri sodišču, kar pa je sodišče pač spregledalo. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 116. čl. ZPP, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
uporabnina – uporaba prostorov brez pravnega naslova
Predvsem je odločilno dejstvo, da so se toženci s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 2444/2007, zavezali, da bodo stanovanje izpraznili ter ga izročili tožeči stranki v točno določenem roku, vendar te obveznosti niso izpolnili. Za obdobje, v katerem so toženci objekt oziroma stanovanje v objektu zasedali nezakonito, so zato dolžni plačati tožeči stranki uporabnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068640
ZOR člen 154, 154/2, 172, 173, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315. ZOZP člen 16, 27, 28, 29, 38. ZVCP člen 186, 186/1, 211. ZJSJP člen 15.
povračilo škode – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – izpolnitveni pomočnik – obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo je njen organ v zvezi z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi – cestna dirka – organizator dirke – voznik motornega vozila – vmesna sodba
Podani so razlogi za oprostitev odgovornosti voznika motornega vozila, ki je tekmoval na cestno hitrostni dirki, saj kot tekmovalec ni mogel vplivati na sam potek dirke in stanje okoli nje, saj je bilo to v pristojnosti organizatorja, torej ni mogel vplivati na to, da bi škodo preprečil (izključnost vzroka), prav tako tudi ni mogel pričakovati, da varovalna ograja ni bila zadosti pričvrščena v cestišče in da ni imela dodatne bočne opore, da bi lahko zadržala oziroma preusmerila vozila ob trčenju vanjo. Odgovornost za škodo je na organizatorju cestno hitrostne dirke kot nevarne dejavnosti.
Če je bilo motorno vozilo uporabljeno kot tekmovalno vozilo (športni rekvizit), ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva. Če je bila cesta, po kateri je potekalo tekmovanje, v času tekmovanja za promet povsem zaprta in je kot taka imela lastnost dirkališča, vozilo v času škodnega dogodka tudi ni bilo uporabljeno v prometu.
narok – izostanek z naroka – bolezen stranke – izostanek odvetnika
Ker je pooblaščenec tožene stranke obvestil prvostopno sodišče, da se glavne obravnave razpisane za dne 30.3.2011 ne bo mogel udeležiti, ker je imel isti dan razpisani kar dve obravnavi, pri čemer pa si ni uspel zagotoviti substituiranja na obeh, bi moralo sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča razpisano obravnavo preklicati ter jo preložiti na drug datum. Odvetnikovo sicer po telefonu sporočeno obvestilo bi moralo upoštevati kot opravičljiv razlog za njegov izostanek z glavne obravnave.
denarna kazen – nepristranskost sodišča – opravičilo za izostanek z naroka – izostanek priče – žaljiva vloga – žalitev sodišča
Da bi se sodišče lahko prepričalo ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko sodnik v skladu z določilom 1. odstavka 241. člena ZPP prepričal, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv.
Pritožnikov dopis je bil pravilno ocenjen kot žaljiv, saj ogroža ugled in spodkopava avtoriteto sodišča. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP pa je prav v zavarovanju zaupanja v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožnik ni imel nikakršne podlage za kritiko ravnanja sodišča, ki je postopalo po nalogu zakona. Pa tudi, če bi takšno podlago imel, bi moral svojo kritiko ravnanja sodišču izreči spoštljivo, tako da ohranja njegovo dostojanstvo in avtoriteto.
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.