vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
Če so splošni pogoji nični, nima cenik, ki temelji na teh splošnih pogojih, materialnopravne podlage in je zato račun, izdan na njegovi podlagi, neutemeljen. Veljavnost splošnih pogojev je torej predpostavka za izdajo računa za porabljeno elektriko. Četudi račun temelji na ceniku, ta račun ni utemeljen, če cenik nima materialnopravne podlage.
Ker so Splošni pogoji-A3 glede dodatka za visoko porabo očitno nepošteni do potrošnika, so skladno določbi drugega odstavka 23. člena ZVPot nični.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071321
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Skladno z ustaljeno sodno prakso v primeru, ko gre za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu in po prenehanju skupnosti le eden izmed zakoncev odplačuje posojilo, to ne pomeni, da mu gre iz tega naslova večji delež na predmetni nepremičnini, temveč ima v takem primeru do drugega zakonca obligacijski zahtevek na vračilo ustreznega zneska plačane kupnine.
V primeru odtujitve dela skupnega premoženja zakoncev brez soglasja drugega zakonca ima razvezani zakonec pravico zahtevati povrnitev (ustreznega dela) vrednosti prodane stvari v denarju (obligacijski zahtevek).
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
ZDen v prvem odstavku 80. člena določa, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripade upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. To pa ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. Glede na to, da so dediči dedne izjave podali v teku denacionalizacijskih postopkov, na naroku februarja 2009, ki so jih tudi podpisali, jih podane dedne izjave glede denacionaliziranega premoženje po zapustniku zavezujejo. Dedna izjava je namreč v skladu z določilom 1. odstavka 138. člena ZD nepreklicna.
najemna pogodba – poslovni prostori – redno vzdrževanje – dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ob izpraznitvi poslovnega prostora, glede katerega je bila sklenjena najemna pogodba, je bil toženec dolžan vzpostaviti stanje, v kakršnem ga je prejel, razen kolikor je šlo za poslabšanje zaradi poteka časa in normalne rabe.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - dokazno breme
Ker toženec (delodajalec) ni dokazal, da bi tožniku izplačal povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in glede na splošno znana dejstva o ceni javnega prevoza tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je proizvodnjo dejansko ukinila oziroma je prišlo do drastičnega zmanjšanja proizvodnje, kar samo po sebi dokazuje obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi - ne glede na to ali so bili sprejeti tudi formalni sklepi o ukinitvi delovnih mest.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka delovno mesto računovodje, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinila, dela in naloge tega delovnega mesta pa je delno prenesla na druge zaposlene in delno na zunanje izvajalce.
Ker je tožnik prepozno razširil tožbo z zahtevkom za odpravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo v tem delu zavrglo.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – bolezen
Upravičen razlog je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je zgodil stranki. Zgolj dejstvo, da bil toženec bolan, še ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je namreč lahko takšen razlog zgolj, če je nepredvidljiva in nenadna in zato predlagatelju prepreči, da bi pravočasno opravil procesno dejanje sam ali po pooblaščencu.
Iz razlogov sklepa, ki so pravilni in zakoniti, izhaja, da je sodišče pravico pritožnice štelo za manj verjetno, ker je oporočna dedinja za svoje trditve predložila listinsko dokumentacijo, prav tako pa so njene navedbe skladne z navedbami zapustnice v lastnoročni oporoki, ki jo je sodišče štelo za pristno in pravno veljavno.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
ZDR člen 109, 184. OZ člen 131, 190, 193, 278, 288, 311, 312, 318.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - dolžnost vrnitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zakonske zamudne obresti
Pri procesnem pobotanju nastane pobot s sodbo, vendar posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi strank srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067830
ZZ člen 49, 49/2. ZOR člen 74, 74/4, 324, 414. ZPP člen 11, 285, 286, 286/1, 286/4.
izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – nova dejstva in dokazi – solidarna obveznost - zavod – ustanovitelj zavoda – solidarna obveznost zavoda in ustanovitelja – zamudne obresti
Stranki lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, vendar le pod pogojem, če izkažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Navedena izjema za razliko od splošnega pravila, katerega cilj je v pospešitvi postopka, teži k zagotavljanju materialno pravilne sodbe. Z interpretacijo pravnega standarda „krivde“ mora sodišče poskrbeti, da strankama v postopku ostane razumna možnost za uresničitev ustavne pravice do izjavljanja tudi na kasnejših narokih za glavno obravnavo.
Pomen prekluzije iz 286. člena ZPP je tako odvisna od vprašanja, kdaj je nastala potreba, da se aktivira materialno procesno vodstvo. Če so bili pogoji zanj izpolnjeni že na prvem naroku, pa sodnik svoje dolžnosti ni izpolnil, potem to ne more iti v breme strank
Določena je solidarna odgovornost zavoda in njegovega ustanovitelja. Iz ZZ izhaja pasivna solidarnost, ki je takšno obligacijsko pravno razmerje, v katerem je vsak od sodolžnikov kljub deljivosti obveznosti dolžan izpolniti upniku celo obveznost. Glede takšne obveznosti torej velja odgovornost obeh, glede njene izpolnitve pa izpolnitev enega ali drugega.
ZJU člen 5, 154. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 244, 244/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj jo je podala v 30 dneh od tedaj, ko se je seznanila z razlogom za odpoved (ko je preverila informacije o kršitvi delovne obveznosti in je podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja). Pri tem ni bistveno, kdaj je pristojni drugostopni organ odločal o tožnikovi pritožbi in kdaj je bila odločba oddana na pošto.
Upravičenec lahko do odkupa uspe z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe zoper privatizacijskega zavezanca v primeru, če je le-ta odtujil nepremičnino, na kateri je imel upravičenec stanovanjsko pravico, tretjemu, le ob predpostavki, da je skupaj s takšnim zahtevkom uveljavljal tudi izpodbojni zahtevek zaradi neveljavnosti pravnega posla, sklenjenega med privatizacijskim zavezancem in tretjo osebo. Takšne pogodbe namreč ni mogoče šteti za nično.
Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Zgolj zmanjšani obseg prejete kupnine še ne more predstavljati nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, saj tožeča stranka ni podala nobenih trditev, da te razlike v vrednosti kupnine toženca ne bi mogla poplačati.