začasna odredba - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Zgolj zmanjšani obseg prejete kupnine še ne more predstavljati nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, saj tožeča stranka ni podala nobenih trditev, da te razlike v vrednosti kupnine toženca ne bi mogla poplačati.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072343
OZ člen 112, 113, 239.
spremenjene okoliščine – razveza pogodbe – predpostavke – pogodba o zavarovanju vozil – prenehanje opravljanja dejavnost – dolžnost obvestitve
Pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ni razvezana že po samem zakonu. Upravičena stranka mora zahtevati razvezo zaradi spremenjenih okoliščin, pred tem pa je dolžna o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana nevarnost – trditvena podlaga
Obremenjevanje premoženja tožene stranke, ne da bi ta pojasnila razlog za to, čeprav jo je tožeča stranka k temu izzvala, kaže, da je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali vsaj precej otežena, verjetna. Pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ je torej izkazan.
S tem, ko je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla kot dokaze: „kot doslej“ (ter „sodni preudarek“, ki ni dokaz), pri tem pa ni pojasnila, katerega od doslej (verjetno v tožbi) predlaganih dokazov predlaga v potrditev katerega od zatrjevanih dejstev v zvezi z zatrjevano nevarnostjo v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ni zadostila niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
Upravičenec lahko do odkupa uspe z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe zoper privatizacijskega zavezanca v primeru, če je le-ta odtujil nepremičnino, na kateri je imel upravičenec stanovanjsko pravico, tretjemu, le ob predpostavki, da je skupaj s takšnim zahtevkom uveljavljal tudi izpodbojni zahtevek zaradi neveljavnosti pravnega posla, sklenjenega med privatizacijskim zavezancem in tretjo osebo. Takšne pogodbe namreč ni mogoče šteti za nično.
vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
vrnitev darila – aktivna legitimacija – skupno premoženje – darila med zakoncema
Tožnik je znesek 10.293,97 EUR podaril toženki s katero sta živela v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa v zakonski zvezi in tako sta kupila stanovanje, v katerem sta nato tudi živela. V primeru razveze zakonske zveze pa se večja darila, kar navedeni znesek zagotovo je, vračajo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - policist
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati, da odločitev v kazenskem postopku postane pravnomočna, ampak je bilo dolžno ugotoviti, ali ima tožniku očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ter ali je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temelječa na tej kršitvi, zakonita.
ZIZ člen 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
pravica do pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dovoljena.
Ker je dolžnica zoper plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse za ugovor, ugovarjala, sklep o zavrnitvi ugovora pa je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča, rok, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči začne šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
pasivna legitimacija – sposobnost biti stranka – odvetnik – odvetniška družba
Tožeča stranka je tožbo res vložila zoper odvetnika, kar pa ne pomeni, da je toženec izgubil takšen status, celo nasprotno – iz njegovega lastnega žiga na vlogah povsem jasno izhaja, da še vedno opravlja odvetniško dejavnost, pa čeprav sedaj v okviru svoje odvetniške družbe. Ker se je on s pogodbo kot odvetnik (in s tem tudi kot fizična oseba) zavezal, da bo poravnal pogodbene obveznosti, je povsem nepomembno ali je nato svojo odvetniško dejavnost nadaljeval v okviru odvetniške družbe, ki jo vodi in katere lastnik je. Še naprej je izkazana tako njegova sposobnost biti pravdna stranka kot tudi stvarnopravna pasivna legitimacija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003078
ZPP člen 191, 195. OZ člen 352, 357.
naknadno sosporništvo na aktivni strani – ugovori tožene stranke pri naknadnem sosporništvu – zastaranje odškodninske terjatve
Pri naknadnem sosporništvu, ki lahko nastane do konca glavne obravnave, se nova tožeča stranka pridruži prvotno tožeči stranki, ne da bi zato bila potrebna privolitev te slednje niti ni potrebna privolitev tožene stranke. Nova tožeča stranka sprejeme pravdo v stanju, v katerem stopi vanjo, vendar pa je pomembno, ali ima tožena stranka, ki se naknadnemu sosporništvu na aktivni strani ne more upirati, sploh kakšne ugovore zoper novo tožečo stranko, ki so vezani izključno nanjo in bi utegnili odločilno vplivati na položaj tožene stranke v takšni pravdi in na presojo sodišča glede utemeljenosti tožbenega zahtevka novo tožeče stranke. Nedvomno ji je priznati nekatere materialnopravne ugovore in takšen ugovor je tudi ugovor zastaranja vtoževane terjatve.
Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog stečajnega dolžnika – vsebina načrtovanega poslovnega izida
Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - dokazno breme
Ker toženec (delodajalec) ni dokazal, da bi tožniku izplačal povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in glede na splošno znana dejstva o ceni javnega prevoza tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.