Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prednostna pravica do zaposlitve
Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, mu delodajalec ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, ki bi bilo sicer ustrezno glede ostalih pogojev za zasedbo v primerjavi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 109, 184. OZ člen 131, 190, 193, 278, 288, 311, 312, 318.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - dolžnost vrnitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zakonske zamudne obresti
Pri procesnem pobotanju nastane pobot s sodbo, vendar posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi strank srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše terjatve.
ZTLR člen 15, 15/4, 54, 54/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - stvarna služnost – tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – čas izvrševanja – nasprotovanje lastnika
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, se, na podlagi 1. odstavka 54. člena ZTLR, služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let in lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. V obravnavanem primeru je pogoj dvajsetletnega dejanskega izvrševanja nesporno izpolnjen. Sporno pa je, ali sta tožnika temu nasprotovala. Skladno s sodno prakso je nasprotovanje podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z vožnjami ne strinja in jih ne dovoljuje. Omenjena določba govori zgolj o nasprotovanju. Iz nje ni mogoče sklepati, da je potrebno aktivno nasprotovanje (v smislu vložitve tožbe, fizičnega oviranja ipd.). S priposestvovanjem pridobitelj služnost dobi, ker uporablja tuje zemljišče v prepričanju, da mu pravica gre, ker lastnik temu ne nasprotuje. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno samo, če je to jasno in nedvoumno. V primeru solastništva služečega zemljišča zadošča, da služnosti nasprotuje eden od lastnikov služečega zemljišča.
Neutemeljeno pritožnik uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb zakona, ker naj bi iz sklepa ne bilo razvidno, ali je upravičen do nagrade upravitelj kot fizična oseba ali družba, preko katere opravlja svojo dejavnost. Sklep vsebuje vse podatke, ki jih določa 117. člen ZFPPIPP. Če upravitelj opravlja svoje naloge preko gospodarske družbe, se mu tudi odmerjena nagrada izplača preko te pravnoorganizacijske oblike.
prometna nezgoda - odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – objektivna odškodninska odgovornost – porazdelitev odgovornosti
Določbe 154. člena OZ ne predstavljajo samostojne podlage za odgovornost imetnikov motornih vozil, temveč zgolj podlago za razdelitev odgovornosti med njimi v primerih medsebojno povzročene škode.
Določba 154. člena OZ ne kombinira subjektivne in objektivne odgovornosti imetnikov motornih vozil, saj v primeru škodnega dogodka, v katerem je bilo udeleženih več motornih vozil, škoda izvira iz nevarne dejavnosti enega in drugega imetnika motornega vozila, zato so takšni udeleženci prometne nezgode vedno objektivno odgovorni za škodo, ki izvira iz delovanja motornih vozil tudi v medsebojnem razmerju. V položaju, ko je med strankama nesporen nastanek škode, ki izvira iz prometne nezgode dveh motornih vozil, zato nikdar ni mogoče zavrniti zahtevka zgolj iz razloga, ker obstoji spoznavna kriza glede protipravnosti ravnanja in posledično krivde kot kriterija za ureditev pravične porazdelitve skupaj in skupno povzročene škode, ki so jo utrpeli imetniki motornih vozil. Zakonodajalec je namreč odločil, da je za porazdelitev škode, ki je (vzajemno) nastala imetnikom v prometni nezgodi udeleženih motornih vozil, sicer res najprimernejši in zato primarno določen kriterij krivde. Vendar če le-ta v konkretnem primeru ne obstoji ali je ni mogoče ugotoviti, zakon predvideva subsidiaren kriterij, tj. odgovornost imetnikov po enakih delih, če razlogi pravičnosti ne narekujejo drugačne odločitve.
pogodbena obrestna mera – posojilna pogodba – posojilna pogodba sklenjena med posamezniki - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
Po uveljavljenem stališču sodne prakse je za presojo o najvišje dovoljeni pogodbeni obrestni meri za posojila, dogovorjena med posamezniki in zavarovana z valutno klavzulo, odločilna določba prvega odstavka 399. člena ZOR, po kateri pogodbena obrestna mera med posamezniki ni smela presegati obrestne mere, ki se je v kraju izpolnitve plačevala za hranilne vloge na vpogled. Na tej podlagi temelji tudi izpodbijana sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071825
ZPP člen 216, 236 a. OZ člen 174.
tuja pomoč – pomoč prijatelja - sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka – pisna izjava priče – gostinska dejavnost – varnost gostov – zlomljen stol
Toženka je opustila zahtevano skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti, saj je obveznost gostinca tudi, da poskrbi za varnost gostov in bi toženka morala potencialno nevaren stol ne samo umakniti v stranski prostor pred toaletne prostore, ampak bi ga morala ustrezno označiti tako, da bi bilo razvidno, da je poškodovan.
Tožnica je po prejemu izvedenskega mnenja zgolj prilagodila vtoževane zneske odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode in torej ne gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo potrebno odločiti. Ni opredelila vrste pravnih naslovov za škodo in tudi celotna vsota je ostala ista.
Pravica do odškodnine za tujo pomoč in nego gre oškodovancu tudi takrat, ko dejanski izdatki niso nastali, saj v širšem smislu ni mogoče šteti, da gre za povsem neodplačne odnose. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je bila oškodovancu glede na njegovo stanje potrebna tuja pomoč, lahko zahteva te stroške kot odškodnino od odgovorne osebe, ne glede na to, ali so mu jo nudili družinski člani, konkretno pa, ko je pomoč nudil prijatelj, to velja toliko bolj.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog stečajnega dolžnika – vsebina načrtovanega poslovnega izida
Načrtovani poslovni izid dolžnika kot podjetnika mora vsebovati prikaz prihodkov, ki jih predvideva iz dejavnosti (npr. koliko voženj bo opravil, po kakšni ceni), stroškov, ki mu bodo nastali (stroški materiala, storitev, dela, plač, socialnih zavarovanj), davkov, ki jih bo moral plačati, ter izračun čistega poslovnega izida. Podkrepljen mora biti z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
denarna kazen – nepristranskost sodišča – opravičilo za izostanek z naroka – izostanek priče – žaljiva vloga – žalitev sodišča
Da bi se sodišče lahko prepričalo ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko sodnik v skladu z določilom 1. odstavka 241. člena ZPP prepričal, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv.
Pritožnikov dopis je bil pravilno ocenjen kot žaljiv, saj ogroža ugled in spodkopava avtoriteto sodišča. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP pa je prav v zavarovanju zaupanja v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožnik ni imel nikakršne podlage za kritiko ravnanja sodišča, ki je postopalo po nalogu zakona. Pa tudi, če bi takšno podlago imel, bi moral svojo kritiko ravnanja sodišču izreči spoštljivo, tako da ohranja njegovo dostojanstvo in avtoriteto.
najemna pogodba – poslovni prostori – redno vzdrževanje – dolžnosti najemnika ob prenehanju najemnega razmerja
Ob izpraznitvi poslovnega prostora, glede katerega je bila sklenjena najemna pogodba, je bil toženec dolžan vzpostaviti stanje, v kakršnem ga je prejel, razen kolikor je šlo za poslabšanje zaradi poteka časa in normalne rabe.
ZJU člen 5, 154. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 244, 244/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj jo je podala v 30 dneh od tedaj, ko se je seznanila z razlogom za odpoved (ko je preverila informacije o kršitvi delovne obveznosti in je podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja). Pri tem ni bistveno, kdaj je pristojni drugostopni organ odločal o tožnikovi pritožbi in kdaj je bila odločba oddana na pošto.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
Določba 6c. člena ZST- 1 ureja primere, ko je bilo plačilo takse opravljeno preko ponudnika plačilnih storitev, ki je nalog za plačilo prejel v roku, določenem v plačilnem nalogu, denarna sredstva pa so na podračun sodišča prispela po poteku treh delovnih dni po izteku tega roka. Za takšno situacijo, kot jo predvideva citirana določba, v obravnavanem primeru torej ne gre. Tožnik je namreč pravočasno plačal takso neposredno pri sodišču, kar pa je sodišče pač spregledalo. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 116. čl. ZPP, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
sklep o končni razdelitvi – pritožba družbenika – dopustnost pritožbe – procesna predpostavka – ugovor
S tem, ko je upravitelj v načrtu delitve predvidel delitev med družbenika, sta tudi družbenika (smiselno kot upnika) pridobila pravico ugovora zoper načrt. Procesna predpostavka za vložitev pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 369. člena in 373. člena ZFPPIPP je namreč vložitev ugovora zoper načrt končne razdelitve.
zvišanje preživnine - zmožnost za preživljanje - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bile toženkine preživninske zmožnosti manjše kot v času določanja preživnine (zgolj nasprotna ugotovitev pa bi opravičevala, da se kljub povečanim potrebam obeh tožnikov toženkina preživninska obveznost za to obdobje ne poveča), bi že sama ugotovljena okoliščina povečanega obsega potreb tožnikov narekovala spremembo (povišanje) preživninske obveznosti.