nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - zavarovalno kritje - samovozni delovni stroj - nepremoženjska škoda
Glede na to, da tožniku škoda ni nastala zaradi motornega vozila ali samovoznega delovnega stroja, ampak zaradi neustrezno organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo (kar je privedlo do približevanja stroja električni napeljavi in do poškodbe tožnika, ko je skozi njegovo telo stekel električni tok), niso izpolnjeni pogoji za izključitev jamstva tožene stranke (zavarovalnice).
Sodišče ima v postopku določitve najemnika (med drugim) možnost, da določi za najemnika tistega od prejšnjih partnerjev, ki ni bil najemnik stanovanja.
Dejstvo, da predlagateljica živi z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ji dodeljena v varstvo in vzgojo, je v tem primeru odločilno, da ona postane najemnica stanovanja.
Novi sklep o dedovanju je v skladu s 221. členom ZD mogoče izdati le glede pozneje najdenega premoženja, za posege v prvotni sklep o dedovanju pa zakon ne daje podlage.
ZSPJS člen 16. ZRPJZ člen 13, 13/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 2.
plača - količnik za določitev osnovne plače - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - vzgoja in izobraževanje
Tožnik v času, ko se je zaposlil pri toženi stranki, še ni pridobil odločbe o poklicni kvalifikaciji in še ni izpolnjeval pogojev oziroma ni imel zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je bil razporejen. Zato mu je tožena stranka pravilno določila plačo na delovnem mestu z osnovnim količnikom, ki ga je znižala še za dva plačilna razreda, ker tožnik ni imel izpolnjenega pogoja strokovne izobrazbe. Kasneje, ko je tožnik pridobil poklicno kvalifikacijo oziroma mu je bila le-ta priznana, pa ni mogel za nazaj doseči zvišanja plačilnih razredov, ki so predvideni ob prvi zaposlitvi.
Tožeča stranka je ugovarjala predlogu za prekinitev postopka z navedbo, da tožena stranka kot dolžnik po drugem odstavku 421. člena OZ (ki ureja razmerje med prevzemnikom in dolžnikom oziroma v konkretnem primeru med tožečo stranko kot prevzemnikom terjatve na podlagi cesijske pogodbe vsebovane v Pogodbi o factoringu in med toženo stranko kot dolžnikom) ne more imeti ugovora ničnosti same cesijske pogodbe, vendar je takšno stališče zmotno. Tožeča stranka napačno in ozko razlaga možne ugovore tožene stranke kot dolžnika zoper njo kot prevzemnika terjatve, saj ureditev po drugem odstavku 421. člena OZ nikakor ne izključuje pravice dolžnika, da skladno z 92. členom OZ uveljavlja ničnost cesijskega akta, ker ravno slednja določba opredeljuje pravico vsakogar, ki ima interes, da se sklicuje na ničnost. Pravico do ugovora ničnosti cesijske pogodbe ima tudi tožena stranka kot dolžnik in je zato utemeljeno podala predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zvezi s tem predhodnim vprašanjem.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
ZDR člen 109, 184. OZ člen 131, 190, 193, 278, 288, 311, 312, 318.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - dolžnost vrnitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zakonske zamudne obresti
Pri procesnem pobotanju nastane pobot s sodbo, vendar posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi strank srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše terjatve.
Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
Upravičenec lahko do odkupa uspe z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe zoper privatizacijskega zavezanca v primeru, če je le-ta odtujil nepremičnino, na kateri je imel upravičenec stanovanjsko pravico, tretjemu, le ob predpostavki, da je skupaj s takšnim zahtevkom uveljavljal tudi izpodbojni zahtevek zaradi neveljavnosti pravnega posla, sklenjenega med privatizacijskim zavezancem in tretjo osebo. Takšne pogodbe namreč ni mogoče šteti za nično.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Zgolj zmanjšani obseg prejete kupnine še ne more predstavljati nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, saj tožeča stranka ni podala nobenih trditev, da te razlike v vrednosti kupnine toženca ne bi mogla poplačati.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – bolezen
Upravičen razlog je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je zgodil stranki. Zgolj dejstvo, da bil toženec bolan, še ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen je namreč lahko takšen razlog zgolj, če je nepredvidljiva in nenadna in zato predlagatelju prepreči, da bi pravočasno opravil procesno dejanje sam ali po pooblaščencu.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga na oprostitev (odlog oziroma obročnost) plačila sodne takse je sodišče toženčeve premoženjske razmere upravičeno presojalo tudi z vidika vsebine v času odločanja veljavnega 23. člena ZSV, saj je predlagana oprostitev plačila sodnih taks po svoji vsebini oblika socialne pomoči (torej oblika pomoči revnim).
razmerja med starši in polnoletnim otrokom - nadstandardne preživninske potrebe polnoletnega otroka
Sodna praksa razlikuje med primeri, ko se z določeno preživnino krijejo le nujni stroški preživljanca, od primerov, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje tudi nadstandardnih potreb, vendar v razumnem razmerju. Razumno razmerje pa je pravdni standard, ki ga sodna praksa polni skozi odločanje v podobnih primerih. Pri tem pa ne gre le za vprašanje cenovne opredelitve razumnega razmerja do nadstandardnih potreb preživljanca, gre tudi za oceno okoliščin, ki morajo ob sicer izkazanih nadpovprečnih finančnih sposobnosti preživninskega zavezanca, opravičevati priznanje nadpovprečno visoke preživnine, saj bi v nasprotnem primeru tako določena preživnina pomenila negacijo zakonske dolžnosti staršev, ki so dolžni zagotoviti otroku (še posebej polnoletnemu otroku) pogoje za usposobitev za samostojno življenje (102. člen ZZZDR).
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
spor med dediči o veljavnosti oporoke – spor med dediči o izpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – večja izkazanost pravice
Oporoka sama po sebi ni neveljavna, temveč je treba njeno morebitno neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se ugotovi njena neveljavnost. Podobno velja za uveljavljanje razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero prav tako načelno velja, da je veljavna, da se izpolnjuje.
Sodišče prizna pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, če je to opredeljeno v zazidalnem načrtu.