ZSPJS člen 16. ZRPJZ člen 13, 13/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 2.
plača - količnik za določitev osnovne plače - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - vzgoja in izobraževanje
Tožnik v času, ko se je zaposlil pri toženi stranki, še ni pridobil odločbe o poklicni kvalifikaciji in še ni izpolnjeval pogojev oziroma ni imel zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je bil razporejen. Zato mu je tožena stranka pravilno določila plačo na delovnem mestu z osnovnim količnikom, ki ga je znižala še za dva plačilna razreda, ker tožnik ni imel izpolnjenega pogoja strokovne izobrazbe. Kasneje, ko je tožnik pridobil poklicno kvalifikacijo oziroma mu je bila le-ta priznana, pa ni mogel za nazaj doseči zvišanja plačilnih razredov, ki so predvideni ob prvi zaposlitvi.
Tožeča stranka je izkazala svojo terjatev do tožene stranke s sklepom o izvršbi opr. št. VL 159391/2010 z dne 11. 11. 2010, saj gre za odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva.
uporabnina – uporaba prostorov brez pravnega naslova
Predvsem je odločilno dejstvo, da so se toženci s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 2444/2007, zavezali, da bodo stanovanje izpraznili ter ga izročili tožeči stranki v točno določenem roku, vendar te obveznosti niso izpolnili. Za obdobje, v katerem so toženci objekt oziroma stanovanje v objektu zasedali nezakonito, so zato dolžni plačati tožeči stranki uporabnino.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Ugotovitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju še ne pomeni vzpostavitve solastnine na spornem stanovanju kot posamezni stvari iz tega premoženja, ampak gre zgolj za ugotovitev razmerja, v katerem sta pravdni stranki prispevali k ustvarjanju skupnega premoženja.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
Neutemeljeno pritožnik uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb zakona, ker naj bi iz sklepa ne bilo razvidno, ali je upravičen do nagrade upravitelj kot fizična oseba ali družba, preko katere opravlja svojo dejavnost. Sklep vsebuje vse podatke, ki jih določa 117. člen ZFPPIPP. Če upravitelj opravlja svoje naloge preko gospodarske družbe, se mu tudi odmerjena nagrada izplača preko te pravnoorganizacijske oblike.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prednostna pravica do zaposlitve
Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, iz poslovnega razloga, mu delodajalec ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, ki bi bilo sicer ustrezno glede ostalih pogojev za zasedbo v primerjavi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - policist
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati, da odločitev v kazenskem postopku postane pravnomočna, ampak je bilo dolžno ugotoviti, ali ima tožniku očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ter ali je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temelječa na tej kršitvi, zakonita.
ZIZ člen 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
pravica do pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dovoljena.
Ker je dolžnica zoper plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse za ugovor, ugovarjala, sklep o zavrnitvi ugovora pa je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča, rok, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči začne šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062763
SZ-1 člen 110. ZZZDR člen 5a.
najemna pogodba – uporabnik stanovanja – določitev novega najemnika po razvezi zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago za odločitev v tej zadevi predstavlja 110. člen SZ-1. Ta določa, da v primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti, ko se prejšnja zakonca oziroma partnerja ne moreta sporazumeti, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se iz stanovanja izseli, o tem odloči v sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, ki pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068640
ZOR člen 154, 154/2, 172, 173, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315. ZOZP člen 16, 27, 28, 29, 38. ZVCP člen 186, 186/1, 211. ZJSJP člen 15.
povračilo škode – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – izpolnitveni pomočnik – obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo je njen organ v zvezi z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi – cestna dirka – organizator dirke – voznik motornega vozila – vmesna sodba
Podani so razlogi za oprostitev odgovornosti voznika motornega vozila, ki je tekmoval na cestno hitrostni dirki, saj kot tekmovalec ni mogel vplivati na sam potek dirke in stanje okoli nje, saj je bilo to v pristojnosti organizatorja, torej ni mogel vplivati na to, da bi škodo preprečil (izključnost vzroka), prav tako tudi ni mogel pričakovati, da varovalna ograja ni bila zadosti pričvrščena v cestišče in da ni imela dodatne bočne opore, da bi lahko zadržala oziroma preusmerila vozila ob trčenju vanjo. Odgovornost za škodo je na organizatorju cestno hitrostne dirke kot nevarne dejavnosti.
Če je bilo motorno vozilo uporabljeno kot tekmovalno vozilo (športni rekvizit), ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva. Če je bila cesta, po kateri je potekalo tekmovanje, v času tekmovanja za promet povsem zaprta in je kot taka imela lastnost dirkališča, vozilo v času škodnega dogodka tudi ni bilo uporabljeno v prometu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečnine in nevšečnosti – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo dolgotrajnost tožničinega zdravljenja, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, ki jih bo prestajala tudi v bodoče ter tudi obseg nevšečnosti, predvsem pa ni upoštevalo dejstva, da tožnica trpi za tenzijskimi glavoboli, katerih vzrok je v že opisanih spremembah vratne hrbtenice.
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po odvetniški tarifi, vendar to niso stroški potrebni za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
denarna kazen – nepristranskost sodišča – opravičilo za izostanek z naroka – izostanek priče – žaljiva vloga – žalitev sodišča
Da bi se sodišče lahko prepričalo ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko sodnik v skladu z določilom 1. odstavka 241. člena ZPP prepričal, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv.
Pritožnikov dopis je bil pravilno ocenjen kot žaljiv, saj ogroža ugled in spodkopava avtoriteto sodišča. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog po 109. členu ZPP pa je prav v zavarovanju zaupanja v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožnik ni imel nikakršne podlage za kritiko ravnanja sodišča, ki je postopalo po nalogu zakona. Pa tudi, če bi takšno podlago imel, bi moral svojo kritiko ravnanja sodišču izreči spoštljivo, tako da ohranja njegovo dostojanstvo in avtoriteto.
skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – izločitev v korist potomcev
Večinska sodna praksa in teorija je sprejela stališče, da imajo vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, ki so bila izvedena, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
narok – izostanek z naroka – bolezen stranke – izostanek odvetnika
Ker je pooblaščenec tožene stranke obvestil prvostopno sodišče, da se glavne obravnave razpisane za dne 30.3.2011 ne bo mogel udeležiti, ker je imel isti dan razpisani kar dve obravnavi, pri čemer pa si ni uspel zagotoviti substituiranja na obeh, bi moralo sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča razpisano obravnavo preklicati ter jo preložiti na drug datum. Odvetnikovo sicer po telefonu sporočeno obvestilo bi moralo upoštevati kot opravičljiv razlog za njegov izostanek z glavne obravnave.