denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečnine in nevšečnosti – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo dolgotrajnost tožničinega zdravljenja, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, ki jih bo prestajala tudi v bodoče ter tudi obseg nevšečnosti, predvsem pa ni upoštevalo dejstva, da tožnica trpi za tenzijskimi glavoboli, katerih vzrok je v že opisanih spremembah vratne hrbtenice.
Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oziroma sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po odvetniški tarifi, vendar to niso stroški potrebni za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.
OZ člen 6, 10, 131, 157, 179, 182, 186, 299. ZZasV člen 5, 5/4,33. ZJZ 10, 26, 27.
odgovornost organizatorja za prireditve – izredne okoliščine – skrbnost organizatorja prireditve – odgovornost staršev - red in varnost na prireditvi
Toženca bi morala po 10. členu ZJZ po pravilni ugotovitvi prvega sodišča organizirati prireditev tako, da bi bilo na njej poskrbljeno za red in da ne bi bila na njej ogrožena življenja in zdravje udeležencev prireditve. Krivdne odgovornosti za škodni dogodek bi se razbremenila le, če bi dokazala, da je poskrbela za red in varnost udeležencev prireditve, a je kljub izkazani profesionalni skrbnosti prišlo do škodnega dogodka. Ker ji po ugotovitvah prvega sodišča to ni uspelo, je odločitev o njeni krivdni odgovornosti pravilno oprta na 131. člen OZ v zvezi z 10. členom ZJZ.
Med starostjo tožnice in škodnim dogodkom oziroma škodo ni vzročne zveze. Ni deljene odgovornosti staršev zaradi zatrjevanega opuščenega nadzorstva staršev nad tožnico. Njihova (so)krivda bi bila lahko podana le, če njihova skrb ne bi bila prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja tedaj še mladoletne tožnice (po podatkih spisa je bila ob škodnem dogodku stara 15 let in pol) v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati. Ker je bila prireditev namenjena srednješolski mladini, za kakršne ni običajno spremstvo staršev, in ker se je tožnica po podatkih spisa tovrstnih prireditev v istem lokalu udeleževala že prej, so starši upravičeno zaupali ne le njej, da se bo obnašala razumno, pač pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, tudi pričakovali od organizatorja, da bo pravilno poskrbel za varnost tudi še mladoletnih obiskovalcev. Zato tudi pritožbeno sodišče ne najde osnove za deljeno odgovornost staršev in je treba ponovni pritožbeni ugovor v tej smeri zavrniti kot neutemeljen.
Samopomoč je izjema od pravila glede posestnega varstva, zato jo je treba interpretirati restriktivno. Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno. Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da če eden od njih ni podan, samopomoč ne more biti dopustna.
uporabnina – uporaba prostorov brez pravnega naslova
Predvsem je odločilno dejstvo, da so se toženci s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II P 2444/2007, zavezali, da bodo stanovanje izpraznili ter ga izročili tožeči stranki v točno določenem roku, vendar te obveznosti niso izpolnili. Za obdobje, v katerem so toženci objekt oziroma stanovanje v objektu zasedali nezakonito, so zato dolžni plačati tožeči stranki uporabnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071825
ZPP člen 216, 236 a. OZ člen 174.
tuja pomoč – pomoč prijatelja - sprememba tožbe – prilagoditev zahtevka – pisna izjava priče – gostinska dejavnost – varnost gostov – zlomljen stol
Toženka je opustila zahtevano skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti, saj je obveznost gostinca tudi, da poskrbi za varnost gostov in bi toženka morala potencialno nevaren stol ne samo umakniti v stranski prostor pred toaletne prostore, ampak bi ga morala ustrezno označiti tako, da bi bilo razvidno, da je poškodovan.
Tožnica je po prejemu izvedenskega mnenja zgolj prilagodila vtoževane zneske odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode in torej ne gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo potrebno odločiti. Ni opredelila vrste pravnih naslovov za škodo in tudi celotna vsota je ostala ista.
Pravica do odškodnine za tujo pomoč in nego gre oškodovancu tudi takrat, ko dejanski izdatki niso nastali, saj v širšem smislu ni mogoče šteti, da gre za povsem neodplačne odnose. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je bila oškodovancu glede na njegovo stanje potrebna tuja pomoč, lahko zahteva te stroške kot odškodnino od odgovorne osebe, ne glede na to, ali so mu jo nudili družinski člani, konkretno pa, ko je pomoč nudil prijatelj, to velja toliko bolj.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
pogoji za vpis – sporazum solastnikov o določitvi deležev
Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.
Pritožba utemeljeno opozarja na nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in izrekom v 3. točki, v kateri je sodišče ugotovilo, da se ugotovljeni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine 375,27 EUR. Gre zgolj za nerodnost, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, zaradi česar je izrek dejansko postal neskladen sam s seboj in z razlogi, iz katerih izhaja, da sta se terjatvi pobotali do višine 3.263,67 EUR. Gre sicer za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v pritožbenem postopku odpravljiva.
OZ člen 635, 635/1, 639, 639/1. PGU uzanca 84. ZIZ člen 272.
stvarne napake – jamčevanje za napake – bančna garancija – odgovornost za napake – prenehanje pravice – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – obvestilo o pomanjkljivostih
Garancija in jamčevanje za napake sta različna instituta, ki se med seboj ne prekrivata in se med seboj ne izključujeta.
Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.
stroški postopka – umik tožbe - ustavitev postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Upoštevaje določilo 7. odstavka 163. člena ZPP lahko pravdna stranka priglaša pravdne stroške vse do izteka petnajstdnevnega roka, ki začne teči z vročitvijo sklepa o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Torej tudi v primeru, ko je imela možnost vse stroške postopka priglasiti že pred pričetkom teka tega roka ali je del njih celo že priglasila.
Ker tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da je o morebitnih omejitvah pooblastila Š. S. za izvedbo naročila, obvestila toženo stranko, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Naročilo po zastopnici je bilo dano tožeči stranki pravno veljavno, tožeča stranka pa je naročeno storitev tudi opravila, zato je njen zahtevek na plačilo, utemeljen.
sodna taksa za pritožbo – sankcija za neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka septembra, ko bi morala plačati sodno takso, znašla v težki situaciji in slabem psihofizičnem stanju, so za razsojo o tem, ali je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, pravno neodločilne. Toženka sama priznava, da ji je poznana zakonska določba, da se ob neplačilu sodne takse pritožba šteje za umaknjeno, na kar je bila opozorjena tudi s pravnim poukom, poleg tega pa ima ves čas pooblaščenko. Zato bi morala poskrbeti, da s plačilom sodne takse zadosti procesnim predpostavkam za obravnavanje pritožbe.
SPZ člen 69, 70. ZFPPIPP člen 342, 342/5, 495, 495/1, 495/1-2.
razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku
Določba 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni.
pritožba – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – čas plačila takse
Sodna taksa se šteje za plačano s trenutkom nakazila na račun sodnih taks. Razlogi na strani banke oziroma bančnega postopka, da prenakaže sredstva na račun, namreč ne morejo biti v breme zavezanca za plačilo sodne takse.
pogoji za dovolitev vpisa – zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
ZPP člen 356, 356/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
pravdni stroški - nagrada za izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Upoštevaje sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2011, s katerim je sodišče izvedencu določilo obseg dopolnitve v smeri odgovora na obsežne pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2011, v katerih je tožena stranka po posameznih postavkah grajala izvedensko mnenje izvedenca J.R. ter konkretno zahtevalo odgovore na zastavljena vprašanja, ob dejstvu, da je izvedenec v dopolnitvi le v enem stavku kot odgovor na pripombe toženke napisal „da je upošteval, da so bila dela opravljena po obrtnikih s pomočjo tožnika in jih je tako tudi ovrednotil“, sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedenec ni izpolnil svoje naloge, to je dopolnitve v s sklepom določeni mu smeri. Zaradi tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje vsaj preuranjena izdaja sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj le-te dejansko ni moč šteti kot dopolnitev in je kot take ovrednotiti.