Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Zgolj zmanjšani obseg prejete kupnine še ne more predstavljati nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, saj tožeča stranka ni podala nobenih trditev, da te razlike v vrednosti kupnine toženca ne bi mogla poplačati.
Upravičenec lahko do odkupa uspe z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe zoper privatizacijskega zavezanca v primeru, če je le-ta odtujil nepremičnino, na kateri je imel upravičenec stanovanjsko pravico, tretjemu, le ob predpostavki, da je skupaj s takšnim zahtevkom uveljavljal tudi izpodbojni zahtevek zaradi neveljavnosti pravnega posla, sklenjenega med privatizacijskim zavezancem in tretjo osebo. Takšne pogodbe namreč ni mogoče šteti za nično.
ZSPJS člen 16. ZRPJZ člen 13, 13/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 2.
plača - količnik za določitev osnovne plače - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - vzgoja in izobraževanje
Tožnik v času, ko se je zaposlil pri toženi stranki, še ni pridobil odločbe o poklicni kvalifikaciji in še ni izpolnjeval pogojev oziroma ni imel zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je bil razporejen. Zato mu je tožena stranka pravilno določila plačo na delovnem mestu z osnovnim količnikom, ki ga je znižala še za dva plačilna razreda, ker tožnik ni imel izpolnjenega pogoja strokovne izobrazbe. Kasneje, ko je tožnik pridobil poklicno kvalifikacijo oziroma mu je bila le-ta priznana, pa ni mogel za nazaj doseči zvišanja plačilnih razredov, ki so predvideni ob prvi zaposlitvi.
Iz razlogov sklepa, ki so pravilni in zakoniti, izhaja, da je sodišče pravico pritožnice štelo za manj verjetno, ker je oporočna dedinja za svoje trditve predložila listinsko dokumentacijo, prav tako pa so njene navedbe skladne z navedbami zapustnice v lastnoročni oporoki, ki jo je sodišče štelo za pristno in pravno veljavno.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil izključni vzrok nastanka škode tožnikova nepravilna namestitev obroča v kavelj mimo varovalke. Podana je objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca bremena z avtodvigala. Ker je toženec odgovoren na podlagi pravil objektivne odgovornosti, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni posebej ukvarjalo, ali je njegova odškodninska odgovornost podana na podlagi krivdne odgovornosti zaradi ravnanja njenega delavca, upravljalca avtodvigala D., ker naj bi ta kršil ukrepe varstva pri delu (op. ker naj tožnika ne bi opozoril, da se umakne iz nevarnega območja;).
pritožba – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – čas plačila takse
Sodna taksa se šteje za plačano s trenutkom nakazila na račun sodnih taks. Razlogi na strani banke oziroma bančnega postopka, da prenakaže sredstva na račun, namreč ne morejo biti v breme zavezanca za plačilo sodne takse.
SPZ člen 69, 70. ZFPPIPP člen 342, 342/5, 495, 495/1, 495/1-2.
razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku
Določba 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni.
Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.
sodna taksa za pritožbo – sankcija za neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka septembra, ko bi morala plačati sodno takso, znašla v težki situaciji in slabem psihofizičnem stanju, so za razsojo o tem, ali je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, pravno neodločilne. Toženka sama priznava, da ji je poznana zakonska določba, da se ob neplačilu sodne takse pritožba šteje za umaknjeno, na kar je bila opozorjena tudi s pravnim poukom, poleg tega pa ima ves čas pooblaščenko. Zato bi morala poskrbeti, da s plačilom sodne takse zadosti procesnim predpostavkam za obravnavanje pritožbe.
ZPP člen 356, 356/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
pravdni stroški - nagrada za izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Upoštevaje sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2011, s katerim je sodišče izvedencu določilo obseg dopolnitve v smeri odgovora na obsežne pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2011, v katerih je tožena stranka po posameznih postavkah grajala izvedensko mnenje izvedenca J.R. ter konkretno zahtevalo odgovore na zastavljena vprašanja, ob dejstvu, da je izvedenec v dopolnitvi le v enem stavku kot odgovor na pripombe toženke napisal „da je upošteval, da so bila dela opravljena po obrtnikih s pomočjo tožnika in jih je tako tudi ovrednotil“, sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedenec ni izpolnil svoje naloge, to je dopolnitve v s sklepom določeni mu smeri. Zaradi tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje vsaj preuranjena izdaja sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj le-te dejansko ni moč šteti kot dopolnitev in je kot take ovrednotiti.
stroški postopka – umik tožbe - ustavitev postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Upoštevaje določilo 7. odstavka 163. člena ZPP lahko pravdna stranka priglaša pravdne stroške vse do izteka petnajstdnevnega roka, ki začne teči z vročitvijo sklepa o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Torej tudi v primeru, ko je imela možnost vse stroške postopka priglasiti že pred pričetkom teka tega roka ali je del njih celo že priglasila.
pogoji za dovolitev vpisa – zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
OZ člen 635, 635/1, 639, 639/1. PGU uzanca 84. ZIZ člen 272.
stvarne napake – jamčevanje za napake – bančna garancija – odgovornost za napake – prenehanje pravice – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – obvestilo o pomanjkljivostih
Garancija in jamčevanje za napake sta različna instituta, ki se med seboj ne prekrivata in se med seboj ne izključujeta.
stroški postopka – sodba na podlagi pripoznave – načelo kontradiktornosti
Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
pogoji za vpis – sporazum solastnikov o določitvi deležev
Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.
Ker tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da je o morebitnih omejitvah pooblastila Š. S. za izvedbo naročila, obvestila toženo stranko, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Naročilo po zastopnici je bilo dano tožeči stranki pravno veljavno, tožeča stranka pa je naročeno storitev tudi opravila, zato je njen zahtevek na plačilo, utemeljen.