prometna nezgoda - odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – objektivna odškodninska odgovornost – porazdelitev odgovornosti
Določbe 154. člena OZ ne predstavljajo samostojne podlage za odgovornost imetnikov motornih vozil, temveč zgolj podlago za razdelitev odgovornosti med njimi v primerih medsebojno povzročene škode.
Določba 154. člena OZ ne kombinira subjektivne in objektivne odgovornosti imetnikov motornih vozil, saj v primeru škodnega dogodka, v katerem je bilo udeleženih več motornih vozil, škoda izvira iz nevarne dejavnosti enega in drugega imetnika motornega vozila, zato so takšni udeleženci prometne nezgode vedno objektivno odgovorni za škodo, ki izvira iz delovanja motornih vozil tudi v medsebojnem razmerju. V položaju, ko je med strankama nesporen nastanek škode, ki izvira iz prometne nezgode dveh motornih vozil, zato nikdar ni mogoče zavrniti zahtevka zgolj iz razloga, ker obstoji spoznavna kriza glede protipravnosti ravnanja in posledično krivde kot kriterija za ureditev pravične porazdelitve skupaj in skupno povzročene škode, ki so jo utrpeli imetniki motornih vozil. Zakonodajalec je namreč odločil, da je za porazdelitev škode, ki je (vzajemno) nastala imetnikom v prometni nezgodi udeleženih motornih vozil, sicer res najprimernejši in zato primarno določen kriterij krivde. Vendar če le-ta v konkretnem primeru ne obstoji ali je ni mogoče ugotoviti, zakon predvideva subsidiaren kriterij, tj. odgovornost imetnikov po enakih delih, če razlogi pravičnosti ne narekujejo drugačne odločitve.
ZTLR člen 15, 15/4, 54, 54/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - stvarna služnost – tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – čas izvrševanja – nasprotovanje lastnika
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, se, na podlagi 1. odstavka 54. člena ZTLR, služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let in lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. V obravnavanem primeru je pogoj dvajsetletnega dejanskega izvrševanja nesporno izpolnjen. Sporno pa je, ali sta tožnika temu nasprotovala. Skladno s sodno prakso je nasprotovanje podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z vožnjami ne strinja in jih ne dovoljuje. Omenjena določba govori zgolj o nasprotovanju. Iz nje ni mogoče sklepati, da je potrebno aktivno nasprotovanje (v smislu vložitve tožbe, fizičnega oviranja ipd.). S priposestvovanjem pridobitelj služnost dobi, ker uporablja tuje zemljišče v prepričanju, da mu pravica gre, ker lastnik temu ne nasprotuje. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno samo, če je to jasno in nedvoumno. V primeru solastništva služečega zemljišča zadošča, da služnosti nasprotuje eden od lastnikov služečega zemljišča.
pogodbena obrestna mera – posojilna pogodba – posojilna pogodba sklenjena med posamezniki - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
Po uveljavljenem stališču sodne prakse je za presojo o najvišje dovoljeni pogodbeni obrestni meri za posojila, dogovorjena med posamezniki in zavarovana z valutno klavzulo, odločilna določba prvega odstavka 399. člena ZOR, po kateri pogodbena obrestna mera med posamezniki ni smela presegati obrestne mere, ki se je v kraju izpolnitve plačevala za hranilne vloge na vpogled. Na tej podlagi temelji tudi izpodbijana sodba.
sklep o končni razdelitvi – pritožba družbenika – dopustnost pritožbe – procesna predpostavka – ugovor
S tem, ko je upravitelj v načrtu delitve predvidel delitev med družbenika, sta tudi družbenika (smiselno kot upnika) pridobila pravico ugovora zoper načrt. Procesna predpostavka za vložitev pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 369. člena in 373. člena ZFPPIPP je namreč vložitev ugovora zoper načrt končne razdelitve.
Določba 6c. člena ZST- 1 ureja primere, ko je bilo plačilo takse opravljeno preko ponudnika plačilnih storitev, ki je nalog za plačilo prejel v roku, določenem v plačilnem nalogu, denarna sredstva pa so na podračun sodišča prispela po poteku treh delovnih dni po izteku tega roka. Za takšno situacijo, kot jo predvideva citirana določba, v obravnavanem primeru torej ne gre. Tožnik je namreč pravočasno plačal takso neposredno pri sodišču, kar pa je sodišče pač spregledalo. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 116. čl. ZPP, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 3, 3/3.
odpis nepremičnine – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov se stanje v elektronski zemljiški knjigi glede podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca (podatki v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B; nerešene plombe) ni ujemalo s stanjem v ročni zemljiški knjigi. Za odpravo pomanjkljivosti je treba uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
Ker tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da je o morebitnih omejitvah pooblastila Š. S. za izvedbo naročila, obvestila toženo stranko, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Naročilo po zastopnici je bilo dano tožeči stranki pravno veljavno, tožeča stranka pa je naročeno storitev tudi opravila, zato je njen zahtevek na plačilo, utemeljen.
stroški postopka – sodba na podlagi pripoznave – načelo kontradiktornosti
Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 69, 70. ZFPPIPP člen 342, 342/5, 495, 495/1, 495/1-2.
razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku
Določba 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni.
pogoji za dovolitev vpisa – zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
Pritožba utemeljeno opozarja na nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in izrekom v 3. točki, v kateri je sodišče ugotovilo, da se ugotovljeni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine 375,27 EUR. Gre zgolj za nerodnost, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, zaradi česar je izrek dejansko postal neskladen sam s seboj in z razlogi, iz katerih izhaja, da sta se terjatvi pobotali do višine 3.263,67 EUR. Gre sicer za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v pritožbenem postopku odpravljiva.
pritožba – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – čas plačila takse
Sodna taksa se šteje za plačano s trenutkom nakazila na račun sodnih taks. Razlogi na strani banke oziroma bančnega postopka, da prenakaže sredstva na račun, namreč ne morejo biti v breme zavezanca za plačilo sodne takse.
pogoji za vpis – sporazum solastnikov o določitvi deležev
Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.
ZPP člen 356, 356/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
pravdni stroški - nagrada za izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Upoštevaje sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2011, s katerim je sodišče izvedencu določilo obseg dopolnitve v smeri odgovora na obsežne pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2011, v katerih je tožena stranka po posameznih postavkah grajala izvedensko mnenje izvedenca J.R. ter konkretno zahtevalo odgovore na zastavljena vprašanja, ob dejstvu, da je izvedenec v dopolnitvi le v enem stavku kot odgovor na pripombe toženke napisal „da je upošteval, da so bila dela opravljena po obrtnikih s pomočjo tožnika in jih je tako tudi ovrednotil“, sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedenec ni izpolnil svoje naloge, to je dopolnitve v s sklepom določeni mu smeri. Zaradi tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje vsaj preuranjena izdaja sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj le-te dejansko ni moč šteti kot dopolnitev in je kot take ovrednotiti.
Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.
sodna taksa za pritožbo – sankcija za neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka septembra, ko bi morala plačati sodno takso, znašla v težki situaciji in slabem psihofizičnem stanju, so za razsojo o tem, ali je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, pravno neodločilne. Toženka sama priznava, da ji je poznana zakonska določba, da se ob neplačilu sodne takse pritožba šteje za umaknjeno, na kar je bila opozorjena tudi s pravnim poukom, poleg tega pa ima ves čas pooblaščenko. Zato bi morala poskrbeti, da s plačilom sodne takse zadosti procesnim predpostavkam za obravnavanje pritožbe.
OZ člen 635, 635/1, 639, 639/1. PGU uzanca 84. ZIZ člen 272.
stvarne napake – jamčevanje za napake – bančna garancija – odgovornost za napake – prenehanje pravice – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – obvestilo o pomanjkljivostih
Garancija in jamčevanje za napake sta različna instituta, ki se med seboj ne prekrivata in se med seboj ne izključujeta.