izvršba na poslovni delež družbenika - ustavitev izvršbe – predmet izvršbe – lastni delež – nezmožnost oprave izvršbe – premoženje dolžnikovega dolžnika
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko le stvar ali premoženjska oz. materialna pravica dolžnika, zoper katerega teče izvršilni postopek, medtem ko premoženje dolžnikovega dolžnika ne more biti predmet izvršbe.
zamudna sodba - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
V času, ko je postopek prekinjen, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, sodišče ne more vročati vloge tožnika (razširitve tožbe) pravnemu nasledniku izbrisane družbe. V tem primeru tudi ob pasivnosti pravnega naslednika izbrisane družbe niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
vrnitveni zahtevek - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zakonske zamudne obresti
Toženec (delavec) je prejel odpravnino od tožeče stranke (delodajalca) zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zoper odpoved je vložil tožbo in v sporu uspel, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi dolžan delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavljena. Tako je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila odpravnina izplačana, in je delavec dolžan prejeti znesek vrniti. Najkasneje z dnem, ko delodajalec ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti po pravnomočni sodbi, torej z iztekom izpolnitvenega roka, je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine in je s tem dnem postal nepošten pridobitelj, zato od tega dne dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - izobraževanje - izpodbojnost - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Dolgotrajno nedoseganje pričakovanih rezultatov, ki so opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Tožnik je za razlog izpodbojnosti nove pogodbe o zaposlitvi (ki jo je sprejel ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izvedel najkasneje ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljal nezakonitost odpovedi. Tako je ob razširitvi tožbe potekel prekluzivni 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva in je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, utemeljeno zavržena.
ZASP člen 32a, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 158, 159. ZPP člen 180.
plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij
Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
stroški postopka - RS kot stranka postopka - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - umik tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožena stranka država, ki jo zastopa državno pravobranilstvo. Zato je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih predpisih o stroških postopka ter o načinu obračunavanja stroškov, ki ga ureja 16. člen ZDPra, to je po odvetniški tarifi.
IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe – prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače, in sicer je v 1. točki tarifne številke 3101 predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - reintegracija - zagovor - rok za pripravo obrambe - vročanje odpovedi
V primeru, ko delodajalec po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi svojo dejavnost preseli v drug kraj, je reintegracijo delavca možno opraviti le v kraju, kjer delodajalec dejavnost dejansko opravlja. Sprememba kraja opravljanja dela je lahko razlog, da delavec ne sprejme reintegracije oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, ni pa opravičljiv razlog, da tožnik po ponovnem pozivu na delo tožene stranke ni obvestil o razlogih, zakaj se na poziv ni odzval. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, to je zaradi več kot 5-dnevnega izostanka z dela, ker o razlogih za odsotnost tožnik ni obvestil delodajalca, kar bi moral in mogel storiti.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
Duševne bolečine so pravno priznana oblike škode ob predpostavki dovoljšnjega trajanja in intenzivnosti. Najpogosteje se kažejo kot preokupiranost z občutki krivde, depresivno razpoloženje, nesposobnost za zbrano in stabilno odzivanje na vsakodnevne preizkušnje, povečana razburljivost in odzivnost ter kot somatizacija. Glede na to tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne predstavljajo navedb o obstoju duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070028
ZOR člen 124, 127, 132/1, 132/2, 325, 409, 410. ZASP člen 21. ZAP člen 27.
prenos materialnih avtorskih pravic - fakultativna obveznost - razveza pogodbe
Tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki jo je prevzela s Pogodbo, saj prva tožena stranka za prenos materialne avtorske pravice na Programu iz naslova Pogodbe (in Aneksa) ni pridobila nobene premoženjske koristi, čeprav je Pogodbo sklenila s tem namenom. Pri tem tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi v relevantnem obdobju izvajala ustrezno poslovno politiko za realizacijo dogovora ter vestno in pošteno izpolnjevala pogodbene obveznosti do prve tožene stranke. Zato je prva tožena stranka z dopisom z dne 15. 11. 1995 upravičeno razvezala pogodbo pred iztekom pogodbenega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Za zakonito prenehanje delovnega razmerja na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne zadošča, da delavec odpoved poimenuje kot "izredno", ampak morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 112. členu ZDR.
odpust obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja – novela ZFPPIPP-C
Po določilu petega odstavka 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. To določilo je bilo uveljavljeno s C novelo ZFPPIPP, ki je začela veljati 15. 07. 2010. Ker je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja v predmetni zadevi izdan 15. 10. 2010, ne more biti dvoma, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je začetek teka preizkusnega obdobja določilo od začetka postopka odpusta obveznosti, to je od izdaje izpodbijanega sklepa, ne pa od vložitve predloga za odpust obveznosti.