odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dolžnost predlaganja razbremenilnih dokazov – dvom o obstoju odločilnih dejstev - voznik - lastnik v cestnem prometu
Prvi odstavek člena 233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga zgolj to, da predloži razbremenilne dokaze.
Tega, da je obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zgolj z navajanjem, da je čisto možno, da je takrat posodil vozilo sosedu M. M. in da ne ve, če je v kritičnem času vozil svoje lastno osebno vozilo, vzbudil razumen dvom v obstoj odločilnega dejstva, to je, da je obdolženec v kritičnem času tudi bil voznik v cestnem prometu, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče trditi.
Ugotovitev glede obdolženčeve (ne)odzivnosti že v času pred uvedbo postopka o prekršku, ki bi lahko terjala od prekrškovnega organa drugačen obdolžilni predlog, pa v povezavi z (ne)izvedbo dokaza, ki je bil zaradi smrti nemogoč, ob sočasno pravilni dokazni oceni obdolženčevega zagovora, ko je obdolženec v svojih zagovornih navedbah le dopuščal možnosti, da ni bil voznik, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostna podlaga za zanesljiv zaključek o tem, da obdolžencu ni uspelo pri sodišču prve stopnje vzbuditi razumnega dvoma o tem, ali je v kritičnem času bil voznik v cestnem prometu.
Ker je bil ugovor tretjega vložen glede nedopustnosti izvršbe na premičnine, ne pa na nepremičnine, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ta ugovor vročilo upniku iz predmetnega postopka, ki teče na premičnine, ne pa tudi na nepremičnine.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes
Predlagatelj (delavec) je izkazal upravičenost skupinskega interesa za kolektivni delovni spor, v katerem se uveljavljal nezakonitost splošnega akta delodajalca (akta o notranji organizaciji in sistemizaciji), saj bi bila zanj ugodna odločitev v tem sporu podlaga za morebitne zahtevke v individualnih delovnih sporih.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe – prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače, in sicer je v 1. točki tarifne številke 3101 predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - izobraževanje - izpodbojnost - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Dolgotrajno nedoseganje pričakovanih rezultatov, ki so opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Tožnik je za razlog izpodbojnosti nove pogodbe o zaposlitvi (ki jo je sprejel ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izvedel najkasneje ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljal nezakonitost odpovedi. Tako je ob razširitvi tožbe potekel prekluzivni 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva in je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, utemeljeno zavržena.
ZASP člen 32a, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 158, 159. ZPP člen 180.
plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij
Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - priprava delavca na delo
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 7. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR je v tem, da se izvaja delovno razmerje zgolj z namenom izobraževanja ali usposabljanja za delo, ne pa zaradi dejanskega opravljanja del in nalog konkretnega delovnega mesta. Gre za izvajanje izobraževanja in usposabljanja delavca tako s praktičnega kot teoretičnega vidika v cilju, da bo po njegovem zaključku lahko samostojno izvajal delovne zadolžitve za nedoločen čas. V tej zvezi določi delodajalec program ter način spremljanja izobraževanja in usposabljanja delavca, kar je lahko med strankama delovnega razmerja predmet dogovora v pogodbi o zaposlitvi ali pa v ustreznem aktu. Ker v obravnavanem primeru ta razlog ni bil dokazan, saj je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le z namenom izvajanja prodaje, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonito sklenjena.
pooblaščenci – pravna oseba kot pooblaščenec – pravniški državni izpit – zavrženje pritožbe
Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.
Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064648
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 626, 626/1, 638, 639. ZPP člen 151, 151/1, 167, 167/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – napake na delu – odprava napak po tretji osebi – pravilna izpolnitev – stroški v postopku za zavarovanje dokazov
Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Zato kljub temu, da v ponudbi ni bila izrecno določena vrsta izolacijskega plina, obravnavana izpolnitev pogodbe s strani tožene stranke kot profesionalne osebe ni pravilna. Največja dovoljena toplotna prehodnost zasteklitve je pri obnovi oken določena v prvem odstavku 12. člena v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena Pravilnika, ki je bila v tem primeru presežena, prav tako pa se zrak v poslovni praksi ne šteje za izolacijski plin.
vrnitveni zahtevek - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zakonske zamudne obresti
Toženec (delavec) je prejel odpravnino od tožeče stranke (delodajalca) zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zoper odpoved je vložil tožbo in v sporu uspel, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi dolžan delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavljena. Tako je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila odpravnina izplačana, in je delavec dolžan prejeti znesek vrniti. Najkasneje z dnem, ko delodajalec ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti po pravnomočni sodbi, torej z iztekom izpolnitvenega roka, je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine in je s tem dnem postal nepošten pridobitelj, zato od tega dne dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
odpust obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja – novela ZFPPIPP-C
Po določilu petega odstavka 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. To določilo je bilo uveljavljeno s C novelo ZFPPIPP, ki je začela veljati 15. 07. 2010. Ker je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja v predmetni zadevi izdan 15. 10. 2010, ne more biti dvoma, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je začetek teka preizkusnega obdobja določilo od začetka postopka odpusta obveznosti, to je od izdaje izpodbijanega sklepa, ne pa od vložitve predloga za odpust obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Za zakonito prenehanje delovnega razmerja na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne zadošča, da delavec odpoved poimenuje kot "izredno", ampak morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 112. členu ZDR.
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.