ZTPDR člen 73. OZ člen 131, 147, 179. ZVZD člen 8. ZMZPP člen 21, 30.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - solidarna odgovornost - napotitev na delo v tujino - vzročna zveza - nepremoženjska škoda
V primeru nesreč pri delu, ki jih utrpi delavec, napoten na začasno delo v tujino, in za katere odgovarja delodajalec, je podana očitna zveza s pravom, ki velja za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med njima, to je v konkretnem primeru slovensko pravo (in ne nemško pravo, čeprav se je nesreča pri delu pripetila v Republiki Nemčiji).
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153. ZVZD člen 1, 7, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ravnanje oškodovanca - varno delo
Tožnik ni ravnal v skladu z navodili tožene stranke, ampak je na nepravilen način prehajal na nižje etaže v kamnolomu (spustil se je po cevi, ki je služila drugemu namenu). Ker je izključno zaradi tega ravnanja prišlo do nesreče pri delu, za škodo, ki jo je tožnik v nesreči utrpel, tožena stranka ni odgovorna.
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar pri odpovedi ni šlo za šikaniranje tožnika ali samovoljo tožene stranke niti ni slednja podala odpovedi zaradi naklepnega ali drugega nevestnega ravnanja. Zato toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, da bi bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
ZIZ člen 138, 138/1, 258, 258/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
predhodna odredba
Tožeča stranka je sicer predložila račun, izstavljen na toženo stranko, vendar pa hkrati tudi pripadajočo dobavnico št. 01306, iz katere pa ni razvidno, da bi bilo blago izročeno toženi stranki, ampak tretji osebi (Društvo N.), zaradi česar ni možen zaključek, da je v tem delu tožeča stranka na podlagi predloženih listin s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj obligacijskega razmerja s toženo stranko. Zato v tem delu ni podana domneva nevarnosti iz 1. odst. 258. čl. ZIZ.
Ker toženca, zoper katerega je bil začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik (upravitelj), ampak se je zastopal sam, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.