Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes
Predlagatelj (delavec) je izkazal upravičenost skupinskega interesa za kolektivni delovni spor, v katerem se uveljavljal nezakonitost splošnega akta delodajalca (akta o notranji organizaciji in sistemizaciji), saj bi bila zanj ugodna odločitev v tem sporu podlaga za morebitne zahtevke v individualnih delovnih sporih.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 81.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni sprejela kriterijev, na podlagi katerih bi odločala o upravičenosti do solidarnostne pomoči, ampak je tožniku z utemeljitvijo, da njegovi dohodki presegajo minimalno plačo, to pravico odklonila, čeprav je bil v letu 2008 deset mesecev in sedemnajst dni v bolniškem staležu. Ravnanje tožene stranke ni zakonito, tožnikov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči pa je utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena
Dejstvo, da je tožena stranka seznanila tožnika z oceno poskusnega dela nekaj (11) dni pred iztekom poskusne dobe, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ne predstavlja takšne nepravilnosti, da bi bila zaradi tega ocena nepravilna ali da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
vrnitveni zahtevek - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zakonske zamudne obresti
Toženec (delavec) je prejel odpravnino od tožeče stranke (delodajalca) zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zoper odpoved je vložil tožbo in v sporu uspel, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi dolžan delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavljena. Tako je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila odpravnina izplačana, in je delavec dolžan prejeti znesek vrniti. Najkasneje z dnem, ko delodajalec ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti po pravnomočni sodbi, torej z iztekom izpolnitvenega roka, je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine in je s tem dnem postal nepošten pridobitelj, zato od tega dne dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064648
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 626, 626/1, 638, 639. ZPP člen 151, 151/1, 167, 167/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – napake na delu – odprava napak po tretji osebi – pravilna izpolnitev – stroški v postopku za zavarovanje dokazov
Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Zato kljub temu, da v ponudbi ni bila izrecno določena vrsta izolacijskega plina, obravnavana izpolnitev pogodbe s strani tožene stranke kot profesionalne osebe ni pravilna. Največja dovoljena toplotna prehodnost zasteklitve je pri obnovi oken določena v prvem odstavku 12. člena v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena Pravilnika, ki je bila v tem primeru presežena, prav tako pa se zrak v poslovni praksi ne šteje za izolacijski plin.
OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.
stroški postopka - RS kot stranka postopka - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - umik tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožena stranka država, ki jo zastopa državno pravobranilstvo. Zato je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih predpisih o stroških postopka ter o načinu obračunavanja stroškov, ki ga ureja 16. člen ZDPra, to je po odvetniški tarifi.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.