odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
Duševne bolečine so pravno priznana oblike škode ob predpostavki dovoljšnjega trajanja in intenzivnosti. Najpogosteje se kažejo kot preokupiranost z občutki krivde, depresivno razpoloženje, nesposobnost za zbrano in stabilno odzivanje na vsakodnevne preizkušnje, povečana razburljivost in odzivnost ter kot somatizacija. Glede na to tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne predstavljajo navedb o obstoju duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070028
ZOR člen 124, 127, 132/1, 132/2, 325, 409, 410. ZASP člen 21. ZAP člen 27.
prenos materialnih avtorskih pravic - fakultativna obveznost - razveza pogodbe
Tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki jo je prevzela s Pogodbo, saj prva tožena stranka za prenos materialne avtorske pravice na Programu iz naslova Pogodbe (in Aneksa) ni pridobila nobene premoženjske koristi, čeprav je Pogodbo sklenila s tem namenom. Pri tem tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi v relevantnem obdobju izvajala ustrezno poslovno politiko za realizacijo dogovora ter vestno in pošteno izpolnjevala pogodbene obveznosti do prve tožene stranke. Zato je prva tožena stranka z dopisom z dne 15. 11. 1995 upravičeno razvezala pogodbo pred iztekom pogodbenega roka.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153. ZVZD člen 1, 7, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ravnanje oškodovanca - varno delo
Tožnik ni ravnal v skladu z navodili tožene stranke, ampak je na nepravilen način prehajal na nižje etaže v kamnolomu (spustil se je po cevi, ki je služila drugemu namenu). Ker je izključno zaradi tega ravnanja prišlo do nesreče pri delu, za škodo, ki jo je tožnik v nesreči utrpel, tožena stranka ni odgovorna.
neizbrani kandidat - rok za vložitev tožbe - zavržena tožba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot prepozno po prejemu odgovora na tožbo. V sklepu je pravilno odločilo, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti stroške postopka, saj je šele na podlagi navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ugotovilo relevantna dejstva za presojo pravočasnosti tožbe.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes
Predlagatelj (delavec) je izkazal upravičenost skupinskega interesa za kolektivni delovni spor, v katerem se uveljavljal nezakonitost splošnega akta delodajalca (akta o notranji organizaciji in sistemizaciji), saj bi bila zanj ugodna odločitev v tem sporu podlaga za morebitne zahtevke v individualnih delovnih sporih.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
Tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo s tem, ko ga je tožena stranka (ne da bi mu vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vročala pravilno preko pooblaščenke tožnika, saj tožnik pooblastila ni podal za zastopanje v postopku odpovedi.
ZIZ člen 138, 138/1, 258, 258/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
predhodna odredba
Tožeča stranka je sicer predložila račun, izstavljen na toženo stranko, vendar pa hkrati tudi pripadajočo dobavnico št. 01306, iz katere pa ni razvidno, da bi bilo blago izročeno toženi stranki, ampak tretji osebi (Društvo N.), zaradi česar ni možen zaključek, da je v tem delu tožeča stranka na podlagi predloženih listin s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj obligacijskega razmerja s toženo stranko. Zato v tem delu ni podana domneva nevarnosti iz 1. odst. 258. čl. ZIZ.
Ker toženca, zoper katerega je bil začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik (upravitelj), ampak se je zastopal sam, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za zahtevani vpis – izvirnik zasebne listine – postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
Predlagatelj ne razpolaga z izvirniki pogodb in aneksa, po prvem odstavku 234. člena ZZK-1 bi zato moral med drugim verjetno izkazati, da so bile te listine uničene oziroma zgubljene. Tega dejstva predlagatelj v predlogu ni ne zatrjeval in ne izkazal. Ugibanje o tem, kje bi izvirniki navedenih pogodb in aneksa lahko bili, je brez pomena. Gre namreč za dokazno breme predlagatelja, ki ga ta ni zmogel. Brez verjetnega izkaza tega dejstva se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne more začeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0062743
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1, 5/2, 40, 40/1, 40/2. ZDARS člen 3č, 3d. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2, 13,14, 20, 20/1, 20/2.
protipravno ravnanje – odgovornost RS – upravljalec ceste - odgovornost vzdrževalca ceste – trk z divjadjo – vzdrževalna dela – opustitev dolžne skrbnosti
Ugotovljeno dejansko stanje, da se je že večkrat zgodilo, da se je na avtocesti znašla divjad, dokazuje utemeljenost očitkov tožnice, da varovalni ukrepi na avtocesti niso bili zadostni. Cestne naprave in ureditve morajo biti namreč v skladu z 20. členom Pravilnika vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Namen varovalne ograje, ki divjadi preprečuje dostop do avtoceste, je divjadi onemogočiti dostop na avtocesto. Le tako je namreč možno zagotoviti varne razmere za uporabnike. Vzroke, ki to preprečujejo, mora druga toženka v skladu z 20. členom Pravilnika nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
Ker je bila divjad na avtocesti že večkrat, je očitno, da varovalna ograja proti divjadi svojega namena ne izpolnjuje, torej njeno delovanje ni brezhibno. Zato je tožničin očitek o nezadostnih varnostnih ukrepih tožene stranke utemeljen. S tem pa je podana protipravnost ravnanja druge toženke, in sicer opustitev dolžnostnega ravnanja, določenega v 7. točki drugega odstavka 13. člena in 20. členu Pravilnika, zaradi česar na avtocesti niso bili zagotovljeni pogoji za varen promet. Tudi če bi srna na avtocesto prišla na priključku, kar je sodišče prve stopnje štelo v korist druge toženke, to potrjuje utemeljenost tožničinega očitka o neprimernosti varovalnih ukrepov tožene stranke in o neprimernem zavarovanju avtoceste.
avtorska pravica - davek na dodano vrednost – zavezanec za plačilo DDV – dogovor o plačilu DDV
Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
V spornem primeru je izkazana situacija, ko pravni posel ni bil v celoti izpolnjen in sicer iz razlogov na strani toženca, ki ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo na ime tožnika kot novega lastnika, izpolnitveni zahtevek pa je na podlagi 350. člena OZ zastaral, tako da je tožniku ostal kot utemeljen zgolj zahtevek za pridobitev lastninske pravice na izviren način – na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja.
Tožnik, kateremu je pravica do državne štipendije v določenem šolskem letu mirovala, je bil dolžan upoštevati javni poziv za dodelitev državnih štipendij za naslednje šolsko leto ter dokumentacijo predložiti do roka, ki je bil v javnem pozivu določen. Ker tega ni storil, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do državne štipendije.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.