OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
ZDR 119, 119/1, 132. ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZDoh-2 člen 44.
odpravnina - odpravnina ob upokojitvi - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Delavec ima tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po zakonu zaradi pravnomočno ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in invalidske upokojitve pravico do odpravnine zaradi upokojitve po 132. členu ZDR.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/2, 123a/5. Pravilnik eINS člen 7, 7/1.
elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
Navedeno vlogo bi morala, upoštevaje citirana zakonska določila, vložiti v elektronski obliki preko portala e-sodstvo. S pritožbenimi navedbami, da je bila navedena vloga sodišču poslana pravočasno, v roku 15 dni od prejema poziva in da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo obravnavati kot vlogo, ki jo je vložil dolžnik sam, pritožnica ne more uspeti prav zato, ker je vlogo sodišču poslala pooblaščenka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pooblaščenka dolžnika vloge ni vložila v elektronski obliki, je ravnalo pravilno, ko je navedeno vlogo dolžnika na podlagi 2. odstavka 123a. člena ZFPPIPP zavrglo.
ZIZ člen 138, 138/1, 258, 258/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
predhodna odredba
Tožeča stranka je sicer predložila račun, izstavljen na toženo stranko, vendar pa hkrati tudi pripadajočo dobavnico št. 01306, iz katere pa ni razvidno, da bi bilo blago izročeno toženi stranki, ampak tretji osebi (Društvo N.), zaradi česar ni možen zaključek, da je v tem delu tožeča stranka na podlagi predloženih listin s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj obligacijskega razmerja s toženo stranko. Zato v tem delu ni podana domneva nevarnosti iz 1. odst. 258. čl. ZIZ.
Ker toženca, zoper katerega je bil začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik (upravitelj), ampak se je zastopal sam, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 179.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina
Denarna odškodnina je pravni standard in odmera pravične denarne odškodnine pomeni uporabo materialnega prava. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo tožniku prisodilo ustrezno in pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, pri tem je upoštevalo pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Vprašanje izvršitve odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnih sporih.
Ker je bil dolg, v zavarovanje katerega je udeleženec predlagal ločitev zapuščine, poravnan še pred izpodbijano odločitvijo, v relevantnem času niso obstajali pogoji za ugoditev predlaganemu zavarovanju.
Tožnik je kot zastopnik pacientovih pravic s prejemki v dveh zaporednih mesecih presegel omejitev minimalne plače, zaradi česar je toženka utemeljeno po uradni dolžnosti izvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki so od leta 1997 do septembra 1999 bivali 16,7 m stran od gradbišča avtoceste in gradbišča 28 m visokega nasipa.
invalidnost - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločilnega pomena za presojo, ali je pri tožniku podana invalidnost, je ugotovitev, da tožnik sicer ima določene bolezni (plevralne plake zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu), vendar te bolezni na njegovo zdravstveno stanje ne vplivajo na takšen način, da bi se mu zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Sama možnost razvoja določene bolezni sama po sebi, brez prej navedenih pogojev, ne pomeni invalidnosti.
izvajanje dokazov – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nevarnost za zdravje – konkretna nevarnost
Omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom sta ukrepa, ki zdravljeni osebi v veliki meri jemljeta prostost. Za izrek takšnih ukrepov po presoji pritožbenega sodišča ne zadošča zgolj abstraktna nevarnost. Obstajati mora konkretna nevarnost, ki mora biti izkazana s konkretnimi dokazi o ravnanju, ki kažejo na nevarnost za zdravje same zdravljene osebe ali pa na nevarnost za zdravje in življenje drugih.