OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064648
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 626, 626/1, 638, 639. ZPP člen 151, 151/1, 167, 167/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – napake na delu – odprava napak po tretji osebi – pravilna izpolnitev – stroški v postopku za zavarovanje dokazov
Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Zato kljub temu, da v ponudbi ni bila izrecno določena vrsta izolacijskega plina, obravnavana izpolnitev pogodbe s strani tožene stranke kot profesionalne osebe ni pravilna. Največja dovoljena toplotna prehodnost zasteklitve je pri obnovi oken določena v prvem odstavku 12. člena v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena Pravilnika, ki je bila v tem primeru presežena, prav tako pa se zrak v poslovni praksi ne šteje za izolacijski plin.
vrnitveni zahtevek - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zakonske zamudne obresti
Toženec (delavec) je prejel odpravnino od tožeče stranke (delodajalca) zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zoper odpoved je vložil tožbo in v sporu uspel, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi dolžan delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavljena. Tako je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila odpravnina izplačana, in je delavec dolžan prejeti znesek vrniti. Najkasneje z dnem, ko delodajalec ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti po pravnomočni sodbi, torej z iztekom izpolnitvenega roka, je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine in je s tem dnem postal nepošten pridobitelj, zato od tega dne dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
ZIZ člen 138, 138/1, 258, 258/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
predhodna odredba
Tožeča stranka je sicer predložila račun, izstavljen na toženo stranko, vendar pa hkrati tudi pripadajočo dobavnico št. 01306, iz katere pa ni razvidno, da bi bilo blago izročeno toženi stranki, ampak tretji osebi (Društvo N.), zaradi česar ni možen zaključek, da je v tem delu tožeča stranka na podlagi predloženih listin s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj obligacijskega razmerja s toženo stranko. Zato v tem delu ni podana domneva nevarnosti iz 1. odst. 258. čl. ZIZ.
Ker toženca, zoper katerega je bil začet postopek osebnega stečaja, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik (upravitelj), ampak se je zastopal sam, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZASP člen 32a, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 158, 159. ZPP člen 180.
plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij
Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - izobraževanje - izpodbojnost - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Dolgotrajno nedoseganje pričakovanih rezultatov, ki so opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Tožnik je za razlog izpodbojnosti nove pogodbe o zaposlitvi (ki jo je sprejel ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izvedel najkasneje ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljal nezakonitost odpovedi. Tako je ob razširitvi tožbe potekel prekluzivni 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva in je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, utemeljeno zavržena.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena
Dejstvo, da je tožena stranka seznanila tožnika z oceno poskusnega dela nekaj (11) dni pred iztekom poskusne dobe, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ne predstavlja takšne nepravilnosti, da bi bila zaradi tega ocena nepravilna ali da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
Če oškodovanec zahteva vzpostavitev stanja pred nastankom škode, ta pa je nastala zaradi poglabljanja sosedovega zemljišča, mora oškodovanec vsaj opisno podati, kakšno je bilo stanje obeh parcel pred škodnim dogodkom. Oškodovanec lahko zahteva le vzpostavitev želenega stanja, ne more pa zahtevati določenega ravnanja tožene stranke, ki vodi do cilja.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje izključujeta protipravnost gradnje v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo. Javnopravne odločbe o dovolitvi gradnje pa nasprotno ne posegajo v razmerje med sosedoma. Obe dovoljenji zato tudi ne dovoljujeta povzročanja škode sosedu, vsaj ne v obliki zemeljskega plazu. Ali je neko ravnanje tožene stranke v razmerju do tožeče stranke bilo pravno dopustno ali pa protipravno, urejajo zasebnopravni predpisi.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068430
ZPP člen 181, 181/1. SPZ člen 66, 67. OZ člen 3.
ugotovitvena tožba – ugotovitev nezakonitosti pogodbe – agrarna skupnost – solastninski delež – razpolaganje s solastninskim deležem – prenos materialnopravnega upravičenja – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Ugotovitev nezakonitosti pogodbe ne predstavlja ugotovitve o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja.
Ker so bili tožniki člani agrarne skupnosti, ki so s sporazumom o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti prenesli na zgolj določene člane skupnosti (tj. na člane gospodarskega odbora kot organa skupnosti) tudi svoja stvarnopravna upravičenja razpolagati in upravljati s svojimi solastniškimi deleži na nepremičninah, ki so del agrarne skupnosti, ni moč slediti ugovorom, da je prva toženka upravljala s spornimi nepremičninami v nasprotju s predpisi.
Obstoj napotitvenega sklepa razbremenjuje stranke zgolj zahteve po (posebni) utemeljitvi pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pa tudi zahteve, da takšno tožbo oziroma njen petit pravilno oblikuje.