OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 179.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina
Denarna odškodnina je pravni standard in odmera pravične denarne odškodnine pomeni uporabo materialnega prava. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo tožniku prisodilo ustrezno in pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, pri tem je upoštevalo pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena
Dejstvo, da je tožena stranka seznanila tožnika z oceno poskusnega dela nekaj (11) dni pred iztekom poskusne dobe, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ne predstavlja takšne nepravilnosti, da bi bila zaradi tega ocena nepravilna ali da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
Ker je bil ugovor tretjega vložen glede nedopustnosti izvršbe na premičnine, ne pa na nepremičnine, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ta ugovor vročilo upniku iz predmetnega postopka, ki teče na premičnine, ne pa tudi na nepremičnine.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar pri odpovedi ni šlo za šikaniranje tožnika ali samovoljo tožene stranke niti ni slednja podala odpovedi zaradi naklepnega ali drugega nevestnega ravnanja. Zato toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, da bi bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
Tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo s tem, ko ga je tožena stranka (ne da bi mu vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vročala pravilno preko pooblaščenke tožnika, saj tožnik pooblastila ni podal za zastopanje v postopku odpovedi.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
socialni spor - dokončna odločba - sodno varstvo - začasna nezmožnost za delo
Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost upravne odločbe (zaradi katere je stranka prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih) je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba v socialnem sporu dopustna.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - zakonske zamudne obresti
Ker toženi stranki ni mogoče očitati zamude niti v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače niti v zvezi s samim izplačilom, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
V spornem primeru je izkazana situacija, ko pravni posel ni bil v celoti izpolnjen in sicer iz razlogov na strani toženca, ki ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo na ime tožnika kot novega lastnika, izpolnitveni zahtevek pa je na podlagi 350. člena OZ zastaral, tako da je tožniku ostal kot utemeljen zgolj zahtevek za pridobitev lastninske pravice na izviren način – na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja.
Čim je prvo sodišče ugotovilo, da toženka ne odgovarja za zamudo z izdelavo PZI projektov, pa je pravilna tudi njegova nadaljnja ugotovitev, da toženka ni dolžna plačati zahtevanega zneska iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti, zaradi česar je prvo sodišče tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.