V postopku določitve in izvrševanja uklonilnega zapora ne more priti do zastaranja pregona za prekršek, saj pregon pomeni postopek o prekršku, v katerem se odloča o tem, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj odgovoren. Po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe nastopi faza izvršitve sodne odločbe in v tej fazi lahko pride le do zastaranja izvršitve sankcije.
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre. Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati.
Odločba o brezplačni pravni pomoči je namreč pravni akt, ki oblikuje notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, medtem ko je pooblastilo procesna dejavnost stranke in obličen pravni posel, iz katerega izvira odvetnikovo upravičenje za zastopanje stranke v postopku. Odločba o brezplačni pravni pomoči torej ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti brez podlage v izvršilnem naslovu - zapadlost posameznih obrokov
Sodišče druge stopnje po vpogledu v sodno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi ugotavlja, da upnik za v izvršilnem predlogu zahtevane zakonske zamudne obresti nima podlage.
izvršba na delež družbenika – družba z neomejeno odgovornostjo – ustavitev izvršbe – dejanske ovire za opravo izvršbe – zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe v sodnem registru
Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.
revizija – pravniški državni izpit - vložitev revizije po odvetniku
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
izvršilni stroški – potrebnost za izvršbo – stroški izvršitelja – zahteva za preizkus obračuna
Ko upnik od dolžnika zahteva, da mu ta povrne izvršilne stroške, mora sodišče presoditi, ali so bili priglašeni stroški upnika potrebni za izvršbo.
Ker je bila izvršitelju pred opravo drugega rubeža (ki ponovno ni bil izveden zaradi tega, ker dolžnika ni bilo doma) izdana odredba za opravo izvršilnega dejanja v zaklenjenem prostoru, je sodišče pravilno zaključilo, da stroški za drugi neizveden rubež za izvršbo niso bili potrebni.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožene stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
Za nastop prepovedane posledice pri obravnavanem kaznivem dejanju tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 namreč ne zadostuje, da bi bila odvzeta star izločena od drugih in ne na zunaj izražena volja po njeni prilastitvi kot to v pritožbeni obrazložitvi pravi pritožnik, ampak mora storilec po splošno sprejeti teoriji aprehenzije stvar dobiti v posest in onemogočiti drugemu, da z njo razpolaga.
ZFPPIPP člen 427, 429, 435, 437, 438, 439. ZSReg člen 19,38.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – neposlovanje na poslovnem naslovu – ugovor pravne osebe – dovoljen ugovor – prepozen ugovor
Ob uporabi zgolj 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP, po kateri se ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa zavrže, če je vložen po poteku roka iz 436. člena ZFPPIPP, je registrsko sodišče ugovor smelo zavreči in nato po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim odloči, da obstoja izbrisni razlog. Toda v dejanski situaciji, ko je bil zamujen rok za ugovor, vendar pa so k ugovoru bile predložene vse dokazne listine po drugem odstavku 435. člena ZFPPIPP, ne gre spregledati 429. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3. tega zakona drugače določeno.
Pritožbeno sodišče meni, da bi registrsko sodišče smelo smiselno uporabiti drugi odstavek 38. člena ZSReg, ki določa, da se ne glede na to, da je pritožba prepozna, šteje prepozno pritožbo kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priloženi dokazi. Takšne določbe ZFPPIPP sploh nima in tako je potrebno glede na 429. člen tega zakona uporabiti določbe o postopku s pritožbo, kot je urejen v ZSReg in ker sta v postopku izbrisa določeni dve pravni sredstvi in sicer ugovor zoper sklep o začetku
postopka in nato pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga, smiselna uporaba 38. člena ZSReg narekuje, da se ta uporabi že v postopku v zvezi z ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa.
Izvidov, ki izkazujejo zdravstveno stanje tožnika po dokončni odločbi toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja, v socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, ni mogoče upoštevati. Ti izvidi so lahko le predmet novega postopka pri tožencu.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu centra za socialno delo na razgovor zaradi priprave konkretne naloge za nadomestitev globe, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe.
revizija - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
socialni spor - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
V presojanem socialnem sporu je bila tožba vložena že v času veljavnosti ZOdvT, zato je treba stroške postopka odmeriti po tem zakonu. Ker gre za spor iz invalidskega zavarovanja, pri katerem vrednosti predmeta ni mogoče določiti, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
ZPP člen 224, 286. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 245.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - prekluzija - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dokončna in pravnomočna odločba
Ker iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo ne izhaja, da je tožnik oz. njegov pooblaščenec na naroku uveljavljal procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka dokaz o vročitvi odločbe imenovanega zdravnika predložila prepozno (in ker v socialnem sporu velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dokaz upoštevalo in ugotovilo, da je odločba imenovanega zdravnika postala dokončna in pravnomočna.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 66, 73.
tožba - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Tožničina zdravstvena težava, ki zahteva strokovno pomoč, je urinski kateter, ki ga je treba zamenjati na štiri do pet tednov. To pa ni okoliščina, zaradi katere bi se tožnici priznal dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem.