Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo moral toženec povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožnik trpeti sam. Prav za takšno situacijo v obravnavanem primeru tudi gre. Nagrada in stroški začasnega zastopnika so torej stroški, ki so nastali tožniku in ne tožencu. Ker ti stroški tožencu niso nastali, jih tudi ne more uveljavljati.
izvršilni stroški – potrebnost za izvršbo – stroški izvršitelja – zahteva za preizkus obračuna
Ko upnik od dolžnika zahteva, da mu ta povrne izvršilne stroške, mora sodišče presoditi, ali so bili priglašeni stroški upnika potrebni za izvršbo.
Ker je bila izvršitelju pred opravo drugega rubeža (ki ponovno ni bil izveden zaradi tega, ker dolžnika ni bilo doma) izdana odredba za opravo izvršilnega dejanja v zaklenjenem prostoru, je sodišče pravilno zaključilo, da stroški za drugi neizveden rubež za izvršbo niso bili potrebni.
Za obstoj utemeljenega suma zadošča nižja stopnja verjetnosti o resničnosti pravnorelevantnih dejstev kot za gotovost, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška in odgovornosti zanj v nadaljnjem postopku o prekršku.
revizija – pravniški državni izpit - vložitev revizije po odvetniku
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v imenu stranke, če ta ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita, vloži samo odvetnik. Izredna revizija, ki jo je vložil sam tožnik, tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje jo je torej v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
izvršba na delež družbenika – družba z neomejeno odgovornostjo – ustavitev izvršbe – dejanske ovire za opravo izvršbe – zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe v sodnem registru
Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.
izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti brez podlage v izvršilnem naslovu - zapadlost posameznih obrokov
Sodišče druge stopnje po vpogledu v sodno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi ugotavlja, da upnik za v izvršilnem predlogu zahtevane zakonske zamudne obresti nima podlage.
V postopku določitve in izvrševanja uklonilnega zapora ne more priti do zastaranja pregona za prekršek, saj pregon pomeni postopek o prekršku, v katerem se odloča o tem, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj odgovoren. Po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe nastopi faza izvršitve sodne odločbe in v tej fazi lahko pride le do zastaranja izvršitve sankcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070032
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – pravna podlaga - protispisnost
Upoštevajoč vezanost na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje kljub nenavedbi izrecne pravne podlage pravilno presodilo, da glede na neizkazano dobavo s strani toženca naročenih podstavkov tožbeni zahtevek v delu vtoževanega plačila za 63.000 podstavkov ni utemeljen.
15-dnevni rok za vložitev pritožbe teče od prvega naslednjega dne po vročitvi zamudne sodbe. Rok teče kontinuirano, brez prekinitve zaradi dela prostih dni in praznikov.
Zavarovanec tožene stranke je ob približevanju križišču s hitrostjo vožnje kar za 40 % presegel dovoljeno hitrost vožnje, že na razdalji več kot 25 metrov pred mestom trčenja pa je lahko opazil vozilo tožnika, ki mu je v križišču prečkalo smer vožnje in čeprav takrat to še ni bilo na njegovem voznem pasu, se na takšno situacijo v križišču ni odzval in hitrosti vožnje ni zmanjšal, takšne kršitve pa so pomembneje vplivale na delež njegove odgovornosti k nastanku prometne nezgode.
Pogodba iz naslova AO plus zavarovanja krije le škodo zaradi telesnih poškodb voznika.
Sistem EUROTAX se ne nanaša na višine škode na vozilih, ampak na tržne vrednosti vozil, zato samo dejstvo ugotovljene tržne vrednosti po tem sistemu (tudi za morebitno primerljivo vozilo) same višine škode ne dokazuje.
stroški postopka – povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov
Tožena stranka je s tem, da ni izpraznila poslovnih prostorov po preteku podnajemne pogodbe in jih je zasedala brez pravnega naslova, s svojim ravnanjem dala povod za vložitev predloga za izpraznitev poslovnih prostorov. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške prvostopnega postopka.
Izvidov, ki izkazujejo zdravstveno stanje tožnika po dokončni odločbi toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja, v socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, ni mogoče upoštevati. Ti izvidi so lahko le predmet novega postopka pri tožencu.
ZPP člen 224, 286. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 245.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - prekluzija - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dokončna in pravnomočna odločba
Ker iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo ne izhaja, da je tožnik oz. njegov pooblaščenec na naroku uveljavljal procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka dokaz o vročitvi odločbe imenovanega zdravnika predložila prepozno (in ker v socialnem sporu velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dokaz upoštevalo in ugotovilo, da je odločba imenovanega zdravnika postala dokončna in pravnomočna.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 66, 73.
tožba - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
revizija - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - prenehanje delovnega razmerja - prijava pri zavodu za zaposlovanje - nadomestilo za invalidnost - pogoji za priznanje pravice
Tožnik je bil po dokončni odločbi toženca razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Po tem mu je delovno razmerje brez njegove krivde prenehalo in se je pravočasno prijavil pri Zavodu za zaposlovanje. Glede na navedeno mu je treba priznati pravico do nadomestila za invalidnost, saj za to izpolnjuje vse predpisane pogoje.
ZFPPIPP člen 427, 429, 435, 437, 438, 439. ZSReg člen 19,38.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – neposlovanje na poslovnem naslovu – ugovor pravne osebe – dovoljen ugovor – prepozen ugovor
Ob uporabi zgolj 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP, po kateri se ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa zavrže, če je vložen po poteku roka iz 436. člena ZFPPIPP, je registrsko sodišče ugovor smelo zavreči in nato po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim odloči, da obstoja izbrisni razlog. Toda v dejanski situaciji, ko je bil zamujen rok za ugovor, vendar pa so k ugovoru bile predložene vse dokazne listine po drugem odstavku 435. člena ZFPPIPP, ne gre spregledati 429. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3. tega zakona drugače določeno.
Pritožbeno sodišče meni, da bi registrsko sodišče smelo smiselno uporabiti drugi odstavek 38. člena ZSReg, ki določa, da se ne glede na to, da je pritožba prepozna, šteje prepozno pritožbo kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priloženi dokazi. Takšne določbe ZFPPIPP sploh nima in tako je potrebno glede na 429. člen tega zakona uporabiti določbe o postopku s pritožbo, kot je urejen v ZSReg in ker sta v postopku izbrisa določeni dve pravni sredstvi in sicer ugovor zoper sklep o začetku
postopka in nato pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga, smiselna uporaba 38. člena ZSReg narekuje, da se ta uporabi že v postopku v zvezi z ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Tožničina zdravstvena težava, ki zahteva strokovno pomoč, je urinski kateter, ki ga je treba zamenjati na štiri do pet tednov. To pa ni okoliščina, zaradi katere bi se tožnici priznal dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.