SPZ člen 12, 66, 66/1, 72, 96, 96/2. OZ člen 190, 198.
uporabnina – neupravičena obogatitev – solastnina – upravičenja solastnika – zloraba solastninske pravice – nevzdržna solastninska skupnost – skupna lastnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika
Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko eden od lastnikov ne more uporabljati svoje nepremičnine (bodisi, da mu to preprečuje drugi od solastnikov, ali da je to objektivno nemogoče). Prikrajšani je do nje upravičen zaradi kršitve pravice ali objektivne nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ni alternativa, ki bi jo lahko izbral kot eno od dveh možnosti.
Tožnik sicer res ni izrazil toženki želje oz. volje, da stanovanje začne souporabljati, vendar zgolj na podlagi takšnega dejstva ni mogoče zaključiti, da je s tem privolil v svoje prikrajšanje, ki ga je nekonkretizirano zatrjeval kot nemožnost uresničevanja lastninske pravice. Ni namreč samo tožnik tisti, ki bi po prenehanju veljavnosti začasne odredbe moral tožnici izraziti interes za ponovno (so)uporabo skupne nepremičnine; tudi od toženke je pričakovati, da bo izkazala interes za ureditev razmerja in prilagoditev uporabe nepremičnine lastninskemu stanju.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
Če oškodovanec zahteva vzpostavitev stanja pred nastankom škode, ta pa je nastala zaradi poglabljanja sosedovega zemljišča, mora oškodovanec vsaj opisno podati, kakšno je bilo stanje obeh parcel pred škodnim dogodkom. Oškodovanec lahko zahteva le vzpostavitev želenega stanja, ne more pa zahtevati določenega ravnanja tožene stranke, ki vodi do cilja.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje izključujeta protipravnost gradnje v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo. Javnopravne odločbe o dovolitvi gradnje pa nasprotno ne posegajo v razmerje med sosedoma. Obe dovoljenji zato tudi ne dovoljujeta povzročanja škode sosedu, vsaj ne v obliki zemeljskega plazu. Ali je neko ravnanje tožene stranke v razmerju do tožeče stranke bilo pravno dopustno ali pa protipravno, urejajo zasebnopravni predpisi.
Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
Toženki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, pa odgovora v zakonsko določenem roku ni podala. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, stranki pa z zahtevkom lahko razpolagata, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da povrne neupravičeno prejeto štipendijo, kot se je zavezala v poravnavi.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - zakonske zamudne obresti
Ker toženi stranki ni mogoče očitati zamude niti v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače niti v zvezi s samim izplačilom, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
socialni spor - dokončna odločba - sodno varstvo - začasna nezmožnost za delo
Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost upravne odločbe (zaradi katere je stranka prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih) je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba v socialnem sporu dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0062743
OZ člen 131. ZJC člen 5, 5/1, 5/2, 40, 40/1, 40/2. ZDARS člen 3č, 3d. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2, 13,14, 20, 20/1, 20/2.
protipravno ravnanje – odgovornost RS – upravljalec ceste - odgovornost vzdrževalca ceste – trk z divjadjo – vzdrževalna dela – opustitev dolžne skrbnosti
Ugotovljeno dejansko stanje, da se je že večkrat zgodilo, da se je na avtocesti znašla divjad, dokazuje utemeljenost očitkov tožnice, da varovalni ukrepi na avtocesti niso bili zadostni. Cestne naprave in ureditve morajo biti namreč v skladu z 20. členom Pravilnika vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Namen varovalne ograje, ki divjadi preprečuje dostop do avtoceste, je divjadi onemogočiti dostop na avtocesto. Le tako je namreč možno zagotoviti varne razmere za uporabnike. Vzroke, ki to preprečujejo, mora druga toženka v skladu z 20. členom Pravilnika nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.
Ker je bila divjad na avtocesti že večkrat, je očitno, da varovalna ograja proti divjadi svojega namena ne izpolnjuje, torej njeno delovanje ni brezhibno. Zato je tožničin očitek o nezadostnih varnostnih ukrepih tožene stranke utemeljen. S tem pa je podana protipravnost ravnanja druge toženke, in sicer opustitev dolžnostnega ravnanja, določenega v 7. točki drugega odstavka 13. člena in 20. členu Pravilnika, zaradi česar na avtocesti niso bili zagotovljeni pogoji za varen promet. Tudi če bi srna na avtocesto prišla na priključku, kar je sodišče prve stopnje štelo v korist druge toženke, to potrjuje utemeljenost tožničinega očitka o neprimernosti varovalnih ukrepov tožene stranke in o neprimernem zavarovanju avtoceste.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
skupna gradnja – posebno premoženje – skupno premoženje – nova stvar - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino
Pri skupni gradnji pravdnih strank na zemljišču podarjenem tožnici, je šlo za vlaganje skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje tožnice. Ker je šlo za gradnjo še v času veljavnosti določb ZTLR, je potrebno uporabiti tudi sodno prakso nastalo v času veljavnosti določb tega zakona, ki je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca, stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065233
OZ člen 131, 179, 190, 197. ZZZDR člen 133.
povzročitev škode – protipravno ravnanje – pravno priznana škoda – denarna odškodnina – oškodovanost staršev – verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka
Otroci so samostojni nosilci pravic in obveznosti. Pravice otrok niso pravice njihovih staršev. Zato tožnik kot oče ne more biti prizadet (pravno relevantno oškodovan) zaradi kršitve pravic otrokoma. Le vsakemu oškodovancu zase gre odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel.
ZZVZZ člen 78.a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 6, 7, 7/1, 11.
Tožničina obveznost plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje še ni zastarala, saj je zaradi davčnih izvršb prišlo do pretrganja zastaranja. To pomeni, da bo njena davčna obveznost prenehala šele, ko bo nastopilo absolutno zastaranje (10 let od dneva, ko je prvič začelo teči).
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
vknjižba lastninske pravice – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – pridobitev lastninske pravice na izviren način
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje pravni položaj pritožnika zgolj v primeru pravnoposlovnih razpolaganj imetnika lastninske pravice na predmetu zemljiškoknjižnega vpisa. Ne preprečuje pa naknadnih vpisov pri takšni nepremičnini v korist oseb, ki so pridobile stvarne pravice na njej na izviren, tj. neizveden način, ki ni odvisen od razpolagalne sposobnosti in pravnoposlovne volje imetnika lastninske pravice.
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni - pravna praznina - odločba ustavnega sodišča
Čeprav je bila tožnica v času nastanka invalidnosti zavarovana kot samozaposlena, jo je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da ni sposobna opravljati določenih težjih fizičnih del, pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji v okviru cvetličarske – vrtnarske dejavnosti priznalo pravico do dela na lažjem fizičnem delu z omejitvami.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.