ZIZ člen 27, 27/1, 27/2, 226, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 384, 386, 386/1.
sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov – alternativna obveznost – nemožnost izpolnitve -
Kadar je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena alternativno in ima torej dolžnik pravico izbirati med dvema predmetoma svoje obveznosti, lahko dolžnik z osvobajajočim učinkom izpolni drug predmet. To, da je upnik v predlogu za izvršbo predmet dolžnikove obveznosti izbral (kar je moral storiti), ne pomeni, da je nanj prešla pravica izbire, niti da je obveznost postala enostavna.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Toženki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, pa odgovora v zakonsko določenem roku ni podala. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, stranki pa z zahtevkom lahko razpolagata, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da povrne neupravičeno prejeto štipendijo, kot se je zavezala v poravnavi.
Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost – delno plačilo odškodnine - izjava o vračunavanju – vračunavanje delnega plačila
V primeru, če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu zapadlosti. Ker je nepremoženjska škoda zapadla pred premoženjsko, je sodišče prve stopnje tako odbitno franšizo kot že plačano odškodnino pravilno upoštevalo na račun tožnikovega zahtevka iz nepremoženjske škode.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 2, 8, 277, 286, 355. ZTLR člen 28, 29, 54, 54/2, 55, 72. SPZ člen 43, 43/2, 117, 117/2, 266, 269. ZZD člen 265.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe
Tožeča stranka uveljavlja priposestvovanje stvarne služnosti in ne priposestvovanje lastninske pravice, zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje na družbeni lastnini ni bilo možno in je priposestvovalna doba lahko začela teči po „vknjižbi izbrisa družbene lastnine“.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065233
OZ člen 131, 179, 190, 197. ZZZDR člen 133.
povzročitev škode – protipravno ravnanje – pravno priznana škoda – denarna odškodnina – oškodovanost staršev – verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka
Otroci so samostojni nosilci pravic in obveznosti. Pravice otrok niso pravice njihovih staršev. Zato tožnik kot oče ne more biti prizadet (pravno relevantno oškodovan) zaradi kršitve pravic otrokoma. Le vsakemu oškodovancu zase gre odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel.
Tožnik je kot zastopnik pacientovih pravic s prejemki v dveh zaporednih mesecih presegel omejitev minimalne plače, zaradi česar je toženka utemeljeno po uradni dolžnosti izvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - tuj pokojninski sistem
Ker pokojni zavarovanec do smrti in s tem tudi do uveljavitve ZPIZ-1 ni dopolnil v zavarovanju v Republiki Sloveniji najmanj 5 let zavarovalne dobe in tudi ne 10 let pokojninske dobe, ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se tožnici (vdovi po pokojnem zavarovancu) priznala pravica do vdovske pokojnine.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - začasna nezmožnost za delo
Tožnik je kot invalid III. kategorije invalidnosti z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za 4-urni delovnik. Od datuma, ki je bil v tej pogodbi o zaposlitvi določen kot datum nastopa dela, je upravičen do delne invalidske pokojnine. To pomeni, da se mu v primeru začasne nezmožnosti za delo izplačuje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja za 4 ure, poleg tega pa je upravičen do prejemanja delne invalidske pokojnine.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.
Ker je bil dolg, v zavarovanje katerega je udeleženec predlagal ločitev zapuščine, poravnan še pred izpodbijano odločitvijo, v relevantnem času niso obstajali pogoji za ugoditev predlaganemu zavarovanju.
Vprašanje izvršitve odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnih sporih.