vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3,142/4.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Za ugotovitev, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo, je treba presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak ugotoviti obstoj in znesek obveznosti, kar je zavarovanec (tožeča stranka) z dopisom z dne 9. 4. 2009 tudi storil.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - začasna nezmožnost za delo
Tožnik je kot invalid III. kategorije invalidnosti z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za 4-urni delovnik. Od datuma, ki je bil v tej pogodbi o zaposlitvi določen kot datum nastopa dela, je upravičen do delne invalidske pokojnine. To pomeni, da se mu v primeru začasne nezmožnosti za delo izplačuje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja za 4 ure, poleg tega pa je upravičen do prejemanja delne invalidske pokojnine.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - gostota pokojninske dobe
Za priznanje pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije mora tožnik izpolniti pogoj dopolnjene pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti so nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 62, 62/2, 258, 258/1, 258/1-1. ZIZ-I člen 9.
predhodna odredba – veljavnost novele ZIZ-I – domneva nevarnosti uveljavitve denarne terjatve – po noveli razširjena domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Z razširjeno domnevo nevarnosti po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila novela ZIZ-I, se pravni položaj dolžnika spreminja, saj upniku daje možnost zavarovanja njegove denarne terjatve s predhodno odredbo, takih posledic svojega ravnanja pa v času ugovora dolžnik ni mogel predvideti. Prehodno določbo 9. člena novele ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele, je razumeti le tako, da se nanaša samo na tista procesna dejanja (in njihovo vsebino) strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi te novele.
Če oškodovanec zahteva vzpostavitev stanja pred nastankom škode, ta pa je nastala zaradi poglabljanja sosedovega zemljišča, mora oškodovanec vsaj opisno podati, kakšno je bilo stanje obeh parcel pred škodnim dogodkom. Oškodovanec lahko zahteva le vzpostavitev želenega stanja, ne more pa zahtevati določenega ravnanja tožene stranke, ki vodi do cilja.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje izključujeta protipravnost gradnje v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo. Javnopravne odločbe o dovolitvi gradnje pa nasprotno ne posegajo v razmerje med sosedoma. Obe dovoljenji zato tudi ne dovoljujeta povzročanja škode sosedu, vsaj ne v obliki zemeljskega plazu. Ali je neko ravnanje tožene stranke v razmerju do tožeče stranke bilo pravno dopustno ali pa protipravno, urejajo zasebnopravni predpisi.
Ker je bil dolg, v zavarovanje katerega je udeleženec predlagal ločitev zapuščine, poravnan še pred izpodbijano odločitvijo, v relevantnem času niso obstajali pogoji za ugoditev predlaganemu zavarovanju.
Pri navidezni pogodbi obe stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz (na primer pisni zapis) sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068430
ZPP člen 181, 181/1. SPZ člen 66, 67. OZ člen 3.
ugotovitvena tožba – ugotovitev nezakonitosti pogodbe – agrarna skupnost – solastninski delež – razpolaganje s solastninskim deležem – prenos materialnopravnega upravičenja – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Ugotovitev nezakonitosti pogodbe ne predstavlja ugotovitve o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja.
Ker so bili tožniki člani agrarne skupnosti, ki so s sporazumom o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti prenesli na zgolj določene člane skupnosti (tj. na člane gospodarskega odbora kot organa skupnosti) tudi svoja stvarnopravna upravičenja razpolagati in upravljati s svojimi solastniškimi deleži na nepremičninah, ki so del agrarne skupnosti, ni moč slediti ugovorom, da je prva toženka upravljala s spornimi nepremičninami v nasprotju s predpisi.
Obstoj napotitvenega sklepa razbremenjuje stranke zgolj zahteve po (posebni) utemeljitvi pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pa tudi zahteve, da takšno tožbo oziroma njen petit pravilno oblikuje.
ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - tuj pokojninski sistem
Ker pokojni zavarovanec do smrti in s tem tudi do uveljavitve ZPIZ-1 ni dopolnil v zavarovanju v Republiki Sloveniji najmanj 5 let zavarovalne dobe in tudi ne 10 let pokojninske dobe, ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se tožnici (vdovi po pokojnem zavarovancu) priznala pravica do vdovske pokojnine.
avtorska pravica - davek na dodano vrednost – zavezanec za plačilo DDV – dogovor o plačilu DDV
Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
Vprašanje izvršitve odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnih sporih.
URS člen 35, 54 in 56. ZZZDR člen 106. ZNP člen 20.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - pravica do osebnih stikov – odvzem pravice do stikov – dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo – otrokova korist
Glede na zahteve nasprotnega udeleženca so upravičena pričakovanja zakonite zastopnice, da nasprotni udeleženec izkaže okoliščine, da je sposoben nadzorovati in izključiti osebnostne lastnosti, ki so odločilno negativno vplivale na prekinitev stikov, kar je tudi predpogoj za vključitev zakonite zastopnice v terapijo in hkrati predpogoj za uspešnost družinske terapije.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi koristi osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celovitega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.