ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 209, 209/1. ZMEPIZ člen 50. ZDSS-1 člen 63, 81.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - poslovodna oseba - izvzem iz zavarovanja - minimalna plača
Tožnik se je bil dolžan v obdobju, ko je bil vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba v družbi z omejeno odgovornostjo, zavarovati na podlagi tega pravnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kakšen dohodek je prejemal, to bi bilo pomembno le, če bi tožnik (potem, ko bi se zavaroval) uveljavljal izvzem iz zavarovanja (ki je mogoč, če zavarovanec prejema dohodek, nižji do zneska minimalne plače).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065233
OZ člen 131, 179, 190, 197. ZZZDR člen 133.
povzročitev škode – protipravno ravnanje – pravno priznana škoda – denarna odškodnina – oškodovanost staršev – verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka
Otroci so samostojni nosilci pravic in obveznosti. Pravice otrok niso pravice njihovih staršev. Zato tožnik kot oče ne more biti prizadet (pravno relevantno oškodovan) zaradi kršitve pravic otrokoma. Le vsakemu oškodovancu zase gre odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065197
SPZ člen 70. ZNP člen 21, 36, 70, 119. ZPP člen 243, 339, 339/1.
solastnina – prenehanje solastnine – pravica zahtevati delitev solastnih nepremičnin – način delitve – vezanost na predlog v nepravdnem postopku – fizična delitev – vlaganja, ki preprečujejo delitev – izvedenci – založitev predujma
Prvo sodišče je dolžno že na podlagi predlagateljevega predloga (ne glede na predlagani način delitve in tudi, če nasprotna udeleženka takšnega predloga ne bi dala) pred odločitvijo rešiti tudi vprašanje, ali je nepremičnino fizično mogoče deliti. Brez rešitve tega vprašanja (pravilna) odločitev ni mogoča. Da gre pri tem za vprašanje, ki terja strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je jasno. Postavitev ustreznega izvedenca je torej praviloma predpogoj za odločitev.
Stališču prvega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, sicer ni mogoče oporekati, ker je materialnopravno pravilno, vendar pa je pri njegovi uporabi potrebno ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (npr. kot stanovanje) in brez katerih je ta del pač vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja namreč predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068430
ZPP člen 181, 181/1. SPZ člen 66, 67. OZ člen 3.
ugotovitvena tožba – ugotovitev nezakonitosti pogodbe – agrarna skupnost – solastninski delež – razpolaganje s solastninskim deležem – prenos materialnopravnega upravičenja – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Ugotovitev nezakonitosti pogodbe ne predstavlja ugotovitve o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja.
Ker so bili tožniki člani agrarne skupnosti, ki so s sporazumom o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti prenesli na zgolj določene člane skupnosti (tj. na člane gospodarskega odbora kot organa skupnosti) tudi svoja stvarnopravna upravičenja razpolagati in upravljati s svojimi solastniškimi deleži na nepremičninah, ki so del agrarne skupnosti, ni moč slediti ugovorom, da je prva toženka upravljala s spornimi nepremičninami v nasprotju s predpisi.
Obstoj napotitvenega sklepa razbremenjuje stranke zgolj zahteve po (posebni) utemeljitvi pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pa tudi zahteve, da takšno tožbo oziroma njen petit pravilno oblikuje.
OZ člen 50, 50/1, 512. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 182, 182/3.
darilna pogodba - navidezna pogodba - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - afirmativna litiskontestacija - primarni in podredni zahtevek
Trditev o tem, da je bila med tožencema v resnici sklenjena prodajna in ne darilna pogodba oziroma da je slednja zato navidezna, je (v danem kontekstu) trditev o pravno-relevantnih dejanskih okoliščinah.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločalo zgolj o podrednem zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, medtem ko je iz same obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe (in ker je ob tem ugotovilo, da ni utemeljen, bi ga moralo posledično zavrniti), zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako je takšna odločitev v nasprotju z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP, v skladu s katero lahko o podrejenem zahtevku sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna - torej o tem odloči - da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker tožena stranka trditev o krivdi tožeče stranke za zamudo ni podala, so vse trditve o dogovoru med podizvajalci o „solidarnostni“ porazdelitvi pogodbene kazni zaradi zamude s predajo celotnega projekta naročniku, ki se nanašajo na izračun višine pogodbene kazni, brezpredmetne.
vrednost točke - sodna taksa za sklep - odločanje o plačilu sodne takse
Takso za sklep je dolžan plačati predlagatelj postopka. Ker je strošek sodne takse del skupnih stroškov postopka, jo lahko udeleženec v postopku priglasi, sodišče pa nato o morebitnem povračilu teh stroškov odloča s končnim sklepom. V konkretnem primeru predlagatelj stroškov ni priglasil, zato sodišče o morebitnem povračilu s strani nasprotne udeleženke ni bilo dolžno odločati.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postoka – pogoji za dovolitev vpisa – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – kasnejša prekinitev izvršilnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave.
Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.
Učinki ex tunc ničnosti pravnih poslov so iz razlogov pravne varnosti močno omejeni. V primeru ničnosti kupoprodajne pogodbe bo imel upravičenec (pravi lastnik) do nezakonitega lastnika zahtevek za vrnitev prejetih koristi. Za naprej (od pravnomočno ugotovljene ničnosti kupne pogodbe) bo tudi vstopil v čevlje najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi. Nikakršnih zahtevkov pa ne bo mogel uveljavljati do najemnika za nazaj. Drugačno stališče bi pomenilo prevelik poseg v najemnikov pravni položaj in ogrozilo njegovo pravno varnost.
Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči.
S sklenitvijo pogodbe med banko in očetom tožnice, ob sodelovanju tožnice, za toženko ni nastala nikakršna obveznost v razmerju do tožnice, tudi ne po tem, ko je bila nanjo prenesena lastninska pravica na zastavljeni nepremičnini z darilno pogodbo s strani očeta tožnice. Zastavni upnik je upravičen do poplačila svoje terjatve s prodajo zastavljene nepremičnine.
Četudi drži pritožnikova navedba, ki jo je podal že v ugovornem postopku, da je bil nad njim dan pred izdajo sklepa izvršilnega sodišča (ki je podlaga za izpodbijani vpis hipoteke in zaznambe izvršbe) začet postopek prisilne poravnave, to dejstvo za zemljiškoknjižni postopek ni relevantno. V predpisih ni podlage, da bi sodišče v situaciji, kot jo zatrjuje pritožba, kljub izpolnjevanju pogojev, ki jih sicer določajo zemljiškoknjižna pravila, ne dovolilo predlagane vknjižbe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi.
Pritožnik kot dedič ima položaj osebe, proti kateri je bil dovoljen vpis. Pritožba utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 132. člena ZZK-1, po kateri pridobi oseba, proti kateri je bil dovoljen vpis, status udeleženca z izdajo sklepa, s katerim je bil dovoljen vpis in to tudi v primeru, če svoje udeležbe ni pravočasno priglasil.
Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.
Pritožba zoper sodbo je bila vložena po preteku 15-dnevnega roka od vročitve, kar je prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati, ampak jo mora skladno s 352. členom ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005107
SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. ZN člen 47. ZPP člen 2, 212.
pridobitev stvarnopravnega deleža zaradi vlaganj – dogovor med zakoncema – obličnost – povračilo denarne vrednosti prispevka k povečanju premoženja – skupno premoženje – prispevek zakoncev – odločanje prek meja postavljenega zahtevka – določen ugovor o višini deleža
Ker bi moral biti ugovor glede višjega deleža na skupnem premoženju določen, je pritrditi pritožbi, da toženec, ki se je branil s trditvijo, da znaša njegov delež med 80 in 90%, ni podal določenega ugovora, kolikor naj bi njegov delež presegal 80%.
Dogovor z dne 23. 4. 2007 sicer ni razumeti kot tipsko pogodbo, sklenjeno po vnaprej natisnjeni vsebini, kakor je na primer zavarovalna pogodba, vendar pa le ne gre prezreti, da je sporni dogovor sestavila tožeča stranka in bi, v kolikor je v njem želela izraziti voljo, da ji tožena stranka v primeru nerednega plačevanja mesečnih obrokov iz 3. točke Dogovora mora povrniti še neplačano zavarovalnino v celoti, to lahko v določilu 4. točke Dogovora tudi izrecno in nedvoumno zapisala. Ob tem ni odveč dodati, da bi takšno skrbnost tožeče stranke, glede na to, da je sporni Dogovor sklepala v okviru uresničevanja svojih poklicnih obveznosti in upoštevaje njen močnejši položaj kot profesionalne pravne osebe s področja zavarovalništva v razmerju do tožene stranke, utemeljeno pričakovali tudi v kolikor izhajamo iz temeljnih načel obligacijskega prava (drugi odstavek 6. člena OZ).