Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.
Če storilec ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ni mogoče šteti, da s tem priznava storitev prekrškov, za katere mu je bil izdan plačilni nalog, saj lahko obstajajo številni razlogi, zaradi katerih storilci pravice do pravnega sredstva zoper plačilni nalog ne izkoristijo.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7. ZDR člen 184, 184/1.
sprememba tožbe - zamudna sodba - nesreča pri delu - sklepčnost tožbe - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odprava nesklepčnosti tožbe
V obravnavanem primeru je bila izdana zamudna sodba, ki je bila delno razveljavljena na pritožbo tožene stranke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je sodišče delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklepčnosti, čeprav predhodno tožeče stranke ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi. V nadaljnjem postopku je imela tožeča stranka pravico, da tožbo spremeni, kar je s pripravljalno vlogo tudi storila. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe s spremembo tožbe) le poslalo toženi stranki s pozivom, da poda odgovor na tožbo, ni pa tožene stranke pozvalo, da se izjavi, ali v spremembo tožbe privoli, ni pravilno. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede spremenjene tožbe.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 30, 32, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v slabem stanju, in z neprimerno vožnjo izven naselja in v naselju kršil cestnoprometne predpise. S tem je kršil tudi delovne obveznosti in mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji za odlog izvršbe
Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
etažna lastnina - skupni deli – delitev solastnine na skupnih delih – legitimacija – soglasje etažnih lastnikov
V skladu z drugim odstavkom 29. členom SZ-1 je za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. V kolikor med etažnimi lastniki ni doseženo tovrstno soglasje lahko v skladu z četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih prostorih predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
menica - predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika.
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok neuspešnemu šolanju ter o kasnejšemu vpisu v enoto za izobraževanje odraslih, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
Tožnica je dala soglasje za kolonoskopijo, zdravnica pa ji pred odstranitvijo polipa pri kolonoskopiji ni pojasnila, kakšni so možni zapleti in da je perforacija (preluknjanje črevesne stene) ena od komplikacij, ki nastopi pri enem do petih procentov tovrstnih medicinskih posegov. Tožnica pred kolonoskopijo ni imela težav zaradi polipa na sluznici črevesa. Za odstranitev polipa pri kolonoskopiji se tožnica ne bi odločila, v kolikor bi bila obveščena o vseh tveganjih takega posega. Zato se izkaže, da je kršitev pojasnilne dolžnosti, predpisane v 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, veljavnem na dan škodnega dogodka, v konkretnem primeru relevantni vzrok vse škode, ki je tožnici nastala zaradi spornega medicinskega posega.
Sodnik pri presoji, ali je dejstvo, da tožnica ni dala privolitve za poseg, dokazano ali ne, ni vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila in z njimi ni omejen.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
Pravni interes za pritožbo ima le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, kar sta upnika predlagala v pritožbi, pa je upraviteljica storila že sama v prvem dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – izločitvenih pravic.
odškodnina zaradi kršenja človekove pravice – telesna poškodba – kršitev osebnostne pravice
Telesna poškodba lahko hkrati pomeni tudi poseg v telesno in tudi duševno integriteto, kar oškodovanca opravičuje, da lahko zahteva odškodnino iz tega naslova, kolikor se posledice kršitve osebnostne pravice manifestirajo v obliki pravno priznane škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065242
ZZZDR člen 105.
razmerja med starši in otroci – skupno starševstvo – sporazum roditeljev – začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Če eden od staršev nasprotuje skupnemu starševstvu in predlaga, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ni več pogojev za skupno starševstvo.
Izkazane niso izjeme okoliščine, ki bi zahtevale takojšnjo ukrepanje, da se prepreči nasilje oziroma prepreči nastanek nenadomestljive škode, ki bi nastala otroku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zaradi varstva koristi otrok je pri izdaji začasnih odredb pomembno, da se ohranja kontinuiran sistem varstva in vzgoje, kadar niso izkazane posebne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe že pred pravnomočnostjo končne odločitve o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-4, 6/3, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1¸člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZPP člen 337, 337/1.
odločanje o predlogu za izvršbo – sodniški pomočnik – sodna taksa
URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
vknjižba hipoteke – predznamba vknjižbe hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – pravnomočnost sklepa o zavarovanju kot podlaga za odločanje o vknjižbi
Ker določilo 3. odstavka 140. člena ZZK-1 ne velja za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, temveč v skladu z določilom drugega odstavka 125. člena ZZK-1 le za vknjižbo, o kateri se odloča na predlog, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno dovolilo predznambo vknjižbe zastavne pravice.