etažna lastnina - skupni deli – delitev solastnine na skupnih delih – legitimacija – soglasje etažnih lastnikov
V skladu z drugim odstavkom 29. členom SZ-1 je za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. V kolikor med etažnimi lastniki ni doseženo tovrstno soglasje lahko v skladu z četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih prostorih predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok neuspešnemu šolanju ter o kasnejšemu vpisu v enoto za izobraževanje odraslih, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
sodni izvedenec - izostanek z naroka - denarna kazen
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
ZZZPB člen 16, 17, 17.b, 54. ZZVZZ člen 88, 88/2, 90. OZ člen 190.
nadomestilo za čas brezposelnosti - delovno razmerje - bolniški stalež - vrnitev preplačila
Tožena stranka je od tožnika utemeljeno terjala vračilo zneskov nadomestila za brezposelnost, ki mu jih je izplačevala v obdobju, ko je bil tožnik v delovnem razmerju v Republiki Hrvaški.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065242
ZZZDR člen 105.
razmerja med starši in otroci – skupno starševstvo – sporazum roditeljev – začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Če eden od staršev nasprotuje skupnemu starševstvu in predlaga, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ni več pogojev za skupno starševstvo.
Izkazane niso izjeme okoliščine, ki bi zahtevale takojšnjo ukrepanje, da se prepreči nasilje oziroma prepreči nastanek nenadomestljive škode, ki bi nastala otroku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zaradi varstva koristi otrok je pri izdaji začasnih odredb pomembno, da se ohranja kontinuiran sistem varstva in vzgoje, kadar niso izkazane posebne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe že pred pravnomočnostjo končne odločitve o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065218
OZ člen 943. ZOR člen 154, 195, 200, 324, 324/2, 919. ZOZP člen 38, 39. ZPP člen 179, 212, 325, 325/1.
povzročitev škode – neznano vozilo – premoženjska in nepremoženjska škoda – direktna tožba proti zavarovalnici – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – tek obresti – zanikanje dejstev – konkretno prerekanje
Presoja višine odškodnine v primeru zloma podlaktnice.
Določba 943. člena OZ se uporablja zgolj za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V primeru direktne tožbe oškodovanca kot tretjega proti zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pa gre za obveznost zavarovalnice oziroma združenja namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode in zato tudi glede zamude in zamudnih obresti odgovarja po splošnih pravilih, to je ob upoštevanju drugega odstavka 324. člena ZOR.
Čeprav je sodna praksa že pred novelo ZPP-D zahtevala, da stranka obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka in golo zanikanje ne zadostuje, pa takšna zahteva ni pomenila izničenja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je tako nosila breme, da se je o navedbah nasprotne stranke obrazloženo izjavila oziroma navedbe obrazloženo zanikala, vendar le pod pogojem, da je tudi nasprotna stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
odškodnina zaradi kršenja človekove pravice – telesna poškodba – kršitev osebnostne pravice
Telesna poškodba lahko hkrati pomeni tudi poseg v telesno in tudi duševno integriteto, kar oškodovanca opravičuje, da lahko zahteva odškodnino iz tega naslova, kolikor se posledice kršitve osebnostne pravice manifestirajo v obliki pravno priznane škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0062720
OZ člen 178, 179.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do časti in dobrega imena – protipravno ravnanje – pravica do popravka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se tožnik in partnerica dogovorila za objavo članka v reviji, ki sodi v kategorijo rumenega tiska; da gre za revijo, ki se loteva lahkotnejših tem na bombastičen način; da je njena vsebina redno „začinjena“ z opolzkimi izrazi in da je verodostojnost tako podanih „informacij“ vsakič zelo vprašljiva. Gre za zvrst zabavnega, bulvarskega novinarstva, kjer naslovnik njihovih sporočil ni javnost, ampak potrošniki. Ker bistvo takšnega novinarstva ni v obveščanju javnosti, tudi ni zavezano objektivnosti oziroma je od te močno oddaljeno.
Tožnik in njegova partnerka sta svoje doživljaje s počitnikovanja hotela deliti z bralci revije in se v ta namen dogovorila za objavo teksta in fotografij, s čemer sta se temu delu svoje zasebnosti odpovedala. Z objavo članka njuna pravica do zasebnosti zato ni mogla biti kršena. Po načelu „volenti non fit iniuria“ izključi privolitev oškodovanca v škodo tudi nedopustnost škodnega dogodka.
pogodbene obresti kot glavni zahtevek – določenost zahtevka – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – darilna pogodba
Glavni zahtevek mora biti po 180. členu ZPP določen. Če gre za denarni znesek mora biti zato naveden določen znesek denarja, ki ga tožnik terja. Ker tožnik v tem sporu terja pogodbene obresti, ki se nanašajo na preteklo obdobje, bi moral zahtevek postaviti v številčno določenem denarnem znesku in ne opisno.
Ker so bile tako ortopedske kot internistične tožnikove težave ocenjene po specialistih, članih invalidskih komisij, ki so svoje mnenje podali na podlagi osebnega pregleda in ob upoštevanju celotne zbrane dokumentacije o zdravljenju tožnika, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo ugodilo dodatnemu dokaznemu predlogu za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, pravilna.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-4, 6/3, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1¸člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZPP člen 337, 337/1.
odločanje o predlogu za izvršbo – sodniški pomočnik – sodna taksa
URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
ZPIZ-1 člen 151. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 116.
sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavržena tožba - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, ki se podaljša samo za poštni tek, sicer pa se ga ne more podaljšati in zaradi njegove zamude tudi ni mogoča vrnitve v prejšnje stanje.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov (štipendije) ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen. Pri tem za odločitev ni bistveno, da toženka zaključuje študij, da je brezposelna in aktivna iskalka zaposlitve ter mati samohranilka z majhnim otrokom.
ZZVZZ člen 80, 81, 84, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ugotovitev za nazaj
Glede na ravnanje tožnika, ki se v nasprotju z navodilom osebne zdravnice po nujni medicinski pomoči ni ponovno zglasil v njeni ambulanti, ni razlogov za oceno začasne zadržanosti od dela za nazaj (za čas po nujni medicinski pomoči do obiska pri osebni zdravnici: od 21. 7. 2010 do 7. 12. 2010). Pri tožniku ni bilo v obdobju po 21. 7. 2010, torej po nujni medicinski pomoči, ugotovljene nobene okoliščine, zaradi katere se ne bi mogel oglasiti pri osebni zdravnici že pred 7. 12. 2010 in zahtevati oceno začasne zadržanosti od dela. Glede na takšno dejansko stanje je tožena stranka z dokončno odločbo pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo oz. ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje zadržanosti od dela za nazaj kljub oceni osebne zdravice ob zaslišanju, da za delo ni bil zmožen.
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Odločba, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, se ob izpolnjenih pogojih lahko spremeni, odpravi ali razveljavi le z uporabo izrednih pravnih sredstev. Ker tožnica v tem postopku takšnega sredstva ni vložila, ampak je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine (pri kateri bi se upoštevali zneski plač, ki niso bili izplačani, ampak so se namenili za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja), se takšna zahteva kot nedodpustna zavrže.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.