Tožnik bi moral predlagati novega izvedenca, če je menil, da s strani izvedenca ugotovljeno dejstvo, da gibljivost tožnikove hrbtenice, kljub poškodbi, ni zaznavno omejena, ni pravilno.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada - sprememba delodajalca - kolektivna pogodba
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih oziroma je bila prevzeta k toženi stranki, tako da je skupaj dopolnila 30 let delovne dobe. Njen tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade je utemeljen po določbah kolektivne pogodbe, ki glede na dejavnost, ki jo opravlja, veljajo za toženo stranko.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 170, 283, 284, 284/3, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - pisni zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pripor bi lahko ocenili kot okoliščino, zaradi katere je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – nagrada odvetniku
Nagrada za delo odvetnika, če se udeležuje postopka sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, se odmeri po tarif. številki 3100 in 3102.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
ZP-1 člen 68, 71, 133, 163. ZPrCP člen 24, 105, 107, 108. ZUP člen 77, 80.
kršitev materialnih določb zakona – izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti običajno sicer najmočnejši dokaz o uradno opravljenem dejanju, ni pa nujno vedno le edini, še zlasti ob dejstvu, da je obdolženec poklicni voznik, za katerega preizkusi psihofizičnih sposobnosti ne morejo biti neznanka.
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
Pred sodišči lahko stranke odplačno zastopajo le odvetniki. Dogovor o plačilu med laiki je ničen.
Pri iskanju ravnovesja med svobodo izražanja in osebnostno pravico je treba izhajati iz komunikacije kot večplastnega medčloveškega odnosa ter iz širšega pojmovanja svobode izražanja, ne pa zgolj iz jezikovnega besedila, ki naj bi bilo žaljivo.