nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu centra za socialno delo na razgovor zaradi priprave konkretne naloge za nadomestitev globe, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe.
Ker v obdobju do dokončne odločbe toženca pri tožnici še ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba in da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti.
revizija - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrglo kot nedovoljeno, saj jo je vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 66, 73.
tožba - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
ZPP člen 224, 286. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 245.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - prekluzija - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dokončna in pravnomočna odločba
Ker iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo ne izhaja, da je tožnik oz. njegov pooblaščenec na naroku uveljavljal procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka dokaz o vročitvi odločbe imenovanega zdravnika predložila prepozno (in ker v socialnem sporu velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dokaz upoštevalo in ugotovilo, da je odločba imenovanega zdravnika postala dokončna in pravnomočna.
ZFPPIPP člen 427, 429, 435, 437, 438, 439. ZSReg člen 19,38.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – neposlovanje na poslovnem naslovu – ugovor pravne osebe – dovoljen ugovor – prepozen ugovor
Ob uporabi zgolj 1. točke prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP, po kateri se ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa zavrže, če je vložen po poteku roka iz 436. člena ZFPPIPP, je registrsko sodišče ugovor smelo zavreči in nato po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim odloči, da obstoja izbrisni razlog. Toda v dejanski situaciji, ko je bil zamujen rok za ugovor, vendar pa so k ugovoru bile predložene vse dokazne listine po drugem odstavku 435. člena ZFPPIPP, ne gre spregledati 429. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3. tega zakona drugače določeno.
Pritožbeno sodišče meni, da bi registrsko sodišče smelo smiselno uporabiti drugi odstavek 38. člena ZSReg, ki določa, da se ne glede na to, da je pritožba prepozna, šteje prepozno pritožbo kot nov predlog za vpis v sodni register, če so v njej navedena nova dejstva in so ji priloženi dokazi. Takšne določbe ZFPPIPP sploh nima in tako je potrebno glede na 429. člen tega zakona uporabiti določbe o postopku s pritožbo, kot je urejen v ZSReg in ker sta v postopku izbrisa določeni dve pravni sredstvi in sicer ugovor zoper sklep o začetku
postopka in nato pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga, smiselna uporaba 38. člena ZSReg narekuje, da se ta uporabi že v postopku v zvezi z ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa.
Izvidov, ki izkazujejo zdravstveno stanje tožnika po dokončni odločbi toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja, v socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, ni mogoče upoštevati. Ti izvidi so lahko le predmet novega postopka pri tožencu.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da ima lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer stoji elektro omarica, in ker ni zmogel odločilnega dokaznega bremena, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZZK-1 člen 86,86/1, 88, 133, 133/1, 147. ZFPPIPP člen 132.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke
Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti neizbrani kandidati obveščeni o izbiri direktorja zavoda, ni prekluziven, ampak instrukcijski. To pomeni, da zaradi prekoračitve tega roka (zaradi čakanja na soglasje ustanovitelja zavoda k imenovanju direktorja) tožene stranke ne morejo zadeti negativne posledice niti ni zaradi tega sklep o izbiri in imenovanju izbranega kandidata nezakonit.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.
URS člen 155, 155/2. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
prehodna odredba – novela ZIZ-I
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Odločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.