Po 9. členu ZBPP odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca in toženke). Ker je tožnica tožbo umaknila, mora na podlagi 158. člena ZPP tožencu in toženki povrniti pravdne stroške.
predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – menica – podpis izdajatelja menice
Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če se zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. V predmetni zadevi je podpis fizične osebe dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše.
Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom fizične osebe ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Drugo predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.
Z ustavno odločbo z dne 04. 02. 1999, ko je bilo ugotovljeno, da je določilo 81/2 člena Zakona o tujcih v neskladju z ustavo, je bilo zakonodajalcu naloženo, da uredi poseben pravni položaj državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so pred osamosvojitvijo imeli stalno bivališče v Sloveniji in so dejansko bivali na njenem ozemlju, niso pa zaprosili za državljanstvo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je z navedeno ustavno odločbo tožnik pridobil pravico uveljavljati odškodnino za škodo, ki mu je do tedaj nastala. Kasnejše ustavne odločbe, ki so se nanašale na tudi tukaj sporno razmerje, niso prinesle nič novega. Še enkrat oziroma ponovno je Ustavno sodišče Ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da izdaja dopolnilne odločbe. V letu 1999, nedvomno pa po ureditvi svojega statusa v letu 2003, je bila tožniku znana tudi škoda, ki mu je v času neustavne situacije nastala in tedaj je tudi pričel teči rok iz 376. člena ZOR (enako 352. člen OZ) o zastaranju odškodninskih terjatev. Ker je tožnik tožbo vložil šele v letu 2009, je triletni zastaralni rok že potekel, zato je odločitev prvega sodišča, ki je na podlagi zastaranja tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, pravilna.
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od uporabnika, ki živi v stanovanju, ne zahteva, da ga izprazni ali mu omogoči uporabo, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Tožnik v tožbi in v okviru trditvene podlage in dokaznega bremena ne pove, v čem naj bi bila podana korist na strani toženke, niti ne zatrjuje na svoji strani kakršnokoli prikrajšanje, kot utemeljeno med drugim navaja toženka v pritožbi.
ZTLR člen 28, 72. ODZ paragraf 838. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - obstoj pravnega naslova
Ker je sodišče ugotovilo, da obstoja pravnega naslova tožnika nista izkazala, da sta se torej zavedala ali bi se morala zavedati, da ne razpolagata z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, je že zgolj iz tega razloga izključeno priposestvovanje, saj je še zato izpodbita domneva dobrovernosti priposestvovanja. Priposestvovalci morajo biti vsaj upravičeno prepričani, da razpolagajo z veljavnim pravnim naslovom. Le v tem primeru lahko dejansko prevlada nad pravnim. Če je izkazano, da niti ne obstaja pravni naslov, je ta način pridobitve lastninske pravice izključen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Za veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da izraža pravo voljo tožnika (delavca), da mu delovno razmerje preneha.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
ZZK-1 člen 86,86/1, 88, 133, 133/1, 147. ZFPPIPP člen 132.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke
Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.
ZSReg člen 20, 20/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598.
pravni interes – prenehanje družbe – pripojitev – vrnitev v prejšnje stanje
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZDG -1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register, ena od teh pa je tudi prenehanje prevzete družbe. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu izbrisa prevzemne družbe zaradi pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice izbrisa nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izbrisa prevzemne družbe.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068634
ZOR člen 262, 614, 616. ZGO člen 31. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevek izvajalca do podizvajalca - grajanje napak – pravočasno grajanje napak – materialno procesno vodstvo
Tožniku (izvajalcu) je bilo najkasneje 11. 12. 1992 znano, da ima izvršen posel napake. Takrat sta investitorja zoper njega vložila tožbo. Najkasneje takrat bi moral tožnik o napakah obvestiti toženca (podizvajalca) in najkasneje v decembru 1993 sodno uveljavljati svojo pravico.
Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo k temu, da v celoti na novo oblikuje dejansko podlago spora. S tem bi bilo ravnotežje med vlogami in aktivnostjo strank ter sodišča v postopku porušeno, kar bi pomenilo tudi kršitev enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, načela nepristranskosti.
zavarovalna pogodba – prenos terjatve - subrogacija
Terjatev tožeče stranke do toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je toženka sklenila v korist banke za primer nevračila kredita. Ne glede na odstopno izjavo banke je z izplačilom zavarovalnine banki v višini vrnjenega kredita na tožečo stranko prešla terjatev do višine izplačanega zneska že po samem zakonu. V razmerju do dolžnika oziroma toženke učinki prenosa terjatve takšnega prenosa terjatve nastopijo z njegovo obvestitvijo oziroma z naznanitvijo prenosa. Smisel takšnega varovanja je v tem, da tožnik vse do naznanitve prenosa lahko izpolni prvotnemu upniku tako, da preneha njegovo obveznost. Dolžnik pa ohrani vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvotnemu upniku tudi proti izpolnitelju.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – upravnik – etažni lastnik – najemnik – pasivna legitimacija – prevzem dolga
Dejstvo, da je toženka kot etažna lastnica svoj poslovni prostor oddala v najem, ne vpliva na obstoj njene obveznosti do tožnice na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja poslovnega objekta, v kateri se je tožnici kot upravniku zavezala plačevati opravljanje storitev upravljanja in stroške obratovanja. Če najemnik ni plačeval obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženka možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnika, vendar pa je v razmerju do tožnice toženka še vedno dolžnica, in sicer na podlagi omenjene pogodbe o opravljanju storitev.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 46, 46a, 47.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija
Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika). Višina nagrade je tudi v tem primeru odvisna od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 50 do 100 strani (zelo obsežna dokumentacija) znesek 138,00 EUR, čeprav obseg dokumentacije iz predloženega obračuna izvedenca ni razviden. Ker izvedenec ni navedel, katero dodatno dokumentacijo je zbral in proučil, in ker iz spisa ni mogoče ugotoviti, katera bi bila ta dodatna dokumentacija, izvedencu nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.