nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
ZZK-1 člen 86,86/1, 88, 133, 133/1, 147. ZFPPIPP člen 132.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke
Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.
Sodišče mora o priglašenih stroških praviloma odločiti v vsakem sklepu, odločanje pa, shematsko gledano, poteka v dveh fazah. Sodišče najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo sicer res dovolilo tako, kot jo je predlagala upnica, torej tudi za priglašene stroške, vendar pa je na ta način odločilo le o obveznosti povrnitve teh stroškov, o njihovi višini pa sklep o izvršbi odločitve (odmere) nima.
Po 9. členu ZBPP odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca in toženke). Ker je tožnica tožbo umaknila, mora na podlagi 158. člena ZPP tožencu in toženki povrniti pravdne stroške.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 46, 46a, 47.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija
Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika). Višina nagrade je tudi v tem primeru odvisna od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 50 do 100 strani (zelo obsežna dokumentacija) znesek 138,00 EUR, čeprav obseg dokumentacije iz predloženega obračuna izvedenca ni razviden. Ker izvedenec ni navedel, katero dodatno dokumentacijo je zbral in proučil, in ker iz spisa ni mogoče ugotoviti, katera bi bila ta dodatna dokumentacija, izvedencu nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati.
predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – menica – podpis izdajatelja menice
Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če se zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. V predmetni zadevi je podpis fizične osebe dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše.
Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom fizične osebe ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Drugo predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.
Z ustavno odločbo z dne 04. 02. 1999, ko je bilo ugotovljeno, da je določilo 81/2 člena Zakona o tujcih v neskladju z ustavo, je bilo zakonodajalcu naloženo, da uredi poseben pravni položaj državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so pred osamosvojitvijo imeli stalno bivališče v Sloveniji in so dejansko bivali na njenem ozemlju, niso pa zaprosili za državljanstvo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je z navedeno ustavno odločbo tožnik pridobil pravico uveljavljati odškodnino za škodo, ki mu je do tedaj nastala. Kasnejše ustavne odločbe, ki so se nanašale na tudi tukaj sporno razmerje, niso prinesle nič novega. Še enkrat oziroma ponovno je Ustavno sodišče Ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da izdaja dopolnilne odločbe. V letu 1999, nedvomno pa po ureditvi svojega statusa v letu 2003, je bila tožniku znana tudi škoda, ki mu je v času neustavne situacije nastala in tedaj je tudi pričel teči rok iz 376. člena ZOR (enako 352. člen OZ) o zastaranju odškodninskih terjatev. Ker je tožnik tožbo vložil šele v letu 2009, je triletni zastaralni rok že potekel, zato je odločitev prvega sodišča, ki je na podlagi zastaranja tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068638
OZ člen 131. ZPP člen 5, 5/1, 243, 254, 254/3, 362, 362/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zdravniška napaka – pojasnjevalna dolžnost – potreba po postavitvi izvedenca – odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje – utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca – načelo kontradiktornosti
Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca.
Potreba po izvedencu ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
odvzeta poslovna sposobnost - pritožba poslovno nesposobne osebe
Pritožbo osebe, katere predlog je bil zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti zavržen, je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pritožbo zoper odločbo, ki njegovo procesno sposobnost zanika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nedoseganje norme - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kakšno delo in v kakšnem obsegu je bilo tožnici odrejeno za posamezni dan, pa tudi ker tožnica določene dni ni imela dovolj dela in je opravljala delo izven delokroga svojega delovnega mesta, očitek tožene stranke v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da namenoma oz. iz hude malomarnosti ni dosegala predpisane norme, ni utemeljen.
Glede zahtevka za plačilo stroškov za najeto stanovanje pa je toženka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala (le), da je te stroške poravnala tožniku. Toženka pa ni z ničemer dokazala, da bi vtoževane zneske stroškov tožniku tudi dejansko poravnala. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba niti ne izpodbija. Toženka torej pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da tožnik teh stroškov ni plačal dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev ter da je sporno, kdo je izstavil račun za stroške vodovoda in kanalizacije, na koga se ta glasi, za katere mesece naj bi plačala račun za telefon in na katero obdobje se nanaša vtoževani znesek stroška elektrike, kar vse navaja v pritožbi. Navedene pritožbene navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla že prej navesti.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od uporabnika, ki živi v stanovanju, ne zahteva, da ga izprazni ali mu omogoči uporabo, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Tožnik v tožbi in v okviru trditvene podlage in dokaznega bremena ne pove, v čem naj bi bila podana korist na strani toženke, niti ne zatrjuje na svoji strani kakršnokoli prikrajšanje, kot utemeljeno med drugim navaja toženka v pritožbi.
avtorsko pravo - avtorska pravica – avtorski honorar – prosta uporaba avtorskega dela – uporaba avtorskega dela – prodaja nosilcev glasbe ali naprave predvajanja
Glasba se je v trgovinah tožene stranke izmenično predvajala iz različnih aparatov oziroma fonogramov z namenom »preizkusnega« kot tudi »trgovskega« predvajanja. Da naj bi šlo za stalno predvajanje istega nosilca glasbe ali naprave, tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aparati, na katerih se je glasba predvajala, so bili vsi prodajni artikli. Predvajanje, ki kot tako predstavlja običajno uporabo glasbenih avtorskih del, je ostajalo omejeno na okvir prodajalne, kar prav tako kaže na to, da je vse potekalo v razumnih mejah oziroma v skladu z namenom vzpostavljene omejitve avtorskih pravic. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je moč govoriti o izjemi iz 57. člena ZASP, pri čemer so izpolnjene tudi vse predpostavke splošnega pravila iz 46. člena ZASP. Zaradi tega obveznost tožene stranke na plačilo avtorskega honorarja ni podana.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.