Glede zahtevka za plačilo stroškov za najeto stanovanje pa je toženka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala (le), da je te stroške poravnala tožniku. Toženka pa ni z ničemer dokazala, da bi vtoževane zneske stroškov tožniku tudi dejansko poravnala. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba niti ne izpodbija. Toženka torej pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da tožnik teh stroškov ni plačal dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev ter da je sporno, kdo je izstavil račun za stroške vodovoda in kanalizacije, na koga se ta glasi, za katere mesece naj bi plačala račun za telefon in na katero obdobje se nanaša vtoževani znesek stroška elektrike, kar vse navaja v pritožbi. Navedene pritožbene navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla že prej navesti.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu pripojitve in posledično izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice pripojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve in sklepa o izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064172
ZIZ člen 64, 65, 76, 76/2, 189, 189/7, 191, 191/1. OZ člen 417, 418. ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 141.
ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnine - skupno premoženje – pričakovalna pravica – cesija – cesija zavarovane terjatve – hipoteka – vpis v zemljiško knjigo – dobra vera
Kupec (v izvršbi prodane nepremičnine) je izpolnil vse pogoje veljavne prodaje in tudi položil kupnino. Neaktivnost sodišča, ki še ni izdalo sklepa o domiku, mu ne more iti v škodo. Kljub temu je pridobil pravico in ta ne sme biti prizadeta. Ugovor tretjega v takem primeru ne more več doseči svojega namena, t.j. preprečiti izvršbo na nepremičnino.
Za prenos hipoteke na cesionarja zadošča že cesija s hipoteko zavarovane terjatve in ni potrebna še vknjižba hipoteke.
skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – obstoj socialne stiske – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar pa le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja.
Ker torej toženka ni pravočasno sprožila postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma o tem ni obvestila lastnika stanovanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala razloga, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
denacionalizacija – vlaganja v nepremičnino – odplačna pridobitev nepremičnine – povrnitev vlaganj – razlika v vrednosti nepremičnine – višina odškodnine
V primeru, ko je vrednost nepremičnine zaradi vlaganj zavezanca bistveno povečana, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen tudi do odškodnine, vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
ZZK-1 člen 86,86/1, 88, 133, 133/1, 147. ZFPPIPP člen 132.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke
Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
pogodba o finančnem leasingu - dokaz z zaslišanjem stranke – kršitev pravice do kontradiktornosti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitek, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi izostanka tožene stranke, kršilo pravico do dokaza kot sestavni del pravice do izjave pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Tožena stranka je bila v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP na narok, na katerem bi se izvedel dokaz z njenim zaslišanjem, pravilno vabljena po pooblaščencu, vendar se na vabilo ni odzvala in svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 273. ZDR člen 54.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Zgolj z navedbo, da je tožnik primopredajo poslov opravljal po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni verjetno izkazana terjatev, saj ni verjetno izkazano, da se tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ker naj bi tožnik na delu ostal po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena. Zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe s pozivom tožnika nazaj na delo in priznanjem pravic iz delovnega razmerja do pravnomočne odločitve v sporu.
ZSPJS člen 11, 22, 22/4. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju člen 8, 10. Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture člen 2, 3.
plača - del plače za delovno uspešnost - direktor - javni zavod na področju kulture - sodno varstvo
Zakonitost in pravilnost odločitve ministra, da tožniku (direktorju s področja kulture) za določeno leto ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, je predmet sodne presoje. V sporu je treba najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje tega dela plače, kot so določeni v Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture.
ZTLR člen 28, 72. ODZ paragraf 838. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - obstoj pravnega naslova
Ker je sodišče ugotovilo, da obstoja pravnega naslova tožnika nista izkazala, da sta se torej zavedala ali bi se morala zavedati, da ne razpolagata z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, je že zgolj iz tega razloga izključeno priposestvovanje, saj je še zato izpodbita domneva dobrovernosti priposestvovanja. Priposestvovalci morajo biti vsaj upravičeno prepričani, da razpolagajo z veljavnim pravnim naslovom. Le v tem primeru lahko dejansko prevlada nad pravnim. Če je izkazano, da niti ne obstaja pravni naslov, je ta način pridobitve lastninske pravice izključen.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
ZSReg člen 20, 20/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598.
pravni interes – prenehanje družbe – pripojitev – vrnitev v prejšnje stanje
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZDG -1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register, ena od teh pa je tudi prenehanje prevzete družbe. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu izbrisa prevzemne družbe zaradi pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice izbrisa nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izbrisa prevzemne družbe.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.