denacionalizacija – vlaganja v nepremičnino – odplačna pridobitev nepremičnine – povrnitev vlaganj – razlika v vrednosti nepremičnine – višina odškodnine
V primeru, ko je vrednost nepremičnine zaradi vlaganj zavezanca bistveno povečana, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen tudi do odškodnine, vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami
odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – obstoj socialne stiske – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar pa le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja.
Ker torej toženka ni pravočasno sprožila postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma o tem ni obvestila lastnika stanovanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala razloga, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
Glede na to, da zaveza tožeče stranke za plačilo temelji na pogodbi, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem, kdo je kriv za zamudo in nadalje, ali je tožena stranka ob prevzemu vozil izjavila, da bo zahtevala pogodbeno kazen.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.
skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
Po določilu 197. člena OZ ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika. To določilo je mogoče uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka poravnala dolg toženca do družbe D. S. zaradi blokade njenega transakcijskega računa na podlagi 134. člena ZIZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
zavarovalna pogodba – prenos terjatve - subrogacija
Terjatev tožeče stranke do toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je toženka sklenila v korist banke za primer nevračila kredita. Ne glede na odstopno izjavo banke je z izplačilom zavarovalnine banki v višini vrnjenega kredita na tožečo stranko prešla terjatev do višine izplačanega zneska že po samem zakonu. V razmerju do dolžnika oziroma toženke učinki prenosa terjatve takšnega prenosa terjatve nastopijo z njegovo obvestitvijo oziroma z naznanitvijo prenosa. Smisel takšnega varovanja je v tem, da tožnik vse do naznanitve prenosa lahko izpolni prvotnemu upniku tako, da preneha njegovo obveznost. Dolžnik pa ohrani vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvotnemu upniku tudi proti izpolnitelju.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – upravnik – etažni lastnik – najemnik – pasivna legitimacija – prevzem dolga
Dejstvo, da je toženka kot etažna lastnica svoj poslovni prostor oddala v najem, ne vpliva na obstoj njene obveznosti do tožnice na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja poslovnega objekta, v kateri se je tožnici kot upravniku zavezala plačevati opravljanje storitev upravljanja in stroške obratovanja. Če najemnik ni plačeval obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženka možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnika, vendar pa je v razmerju do tožnice toženka še vedno dolžnica, in sicer na podlagi omenjene pogodbe o opravljanju storitev.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
ZSReg člen 20, 20/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598.
pravni interes – prenehanje družbe – pripojitev – vrnitev v prejšnje stanje
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZDG -1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register, ena od teh pa je tudi prenehanje prevzete družbe. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu izbrisa prevzemne družbe zaradi pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice izbrisa nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izbrisa prevzemne družbe.
predznamba zastavne pravice – učinki začetka stečajnega postopka
V konkretnem primeru učinke stečajnega postopka določa čl. 94 ZZK-1, ki določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisa zaznambe vrstnega reda na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku ko učinkuje začetek stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Dejstvo, da gre za večje strojniško podjetje, še ne pomeni, da je imela tožena stranka v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na voljo prosta delovna mesta, ki bi jih lahko tožnik zasedel, zlasti ker tožnik ni konkretno navedel, katero (prosto) delovno mesto bi bilo zanj ustrezno.
upniški odbor - kolizija interesov - člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - zakoniti zastopnik upnika
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora po 2. točki 2. odst. 78. člena ZFPPIPP velja tudi za upnike, katerih zastopniki so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.