obnova postopka – poseg v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba – razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP
Pri obravnavanju predloga za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva oziroma presoji, ali je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, je po mnenju pritožbenega sodišča razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP potrebno upoštevati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč to določbo razveljavilo prav zaradi ugotovitve, da takšna ureditev pomeni nedopusten poseg v pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in je zato z njo v neskladju. Drugačno ravnanje bi pomenilo, da bi sodišče v postopku s tem pravnim sredstvom dejansko odločilo v nasprotju z Ustavo, saj bi pri presoji obnovitvenega razloga svojo odločitev moralo opreti na protiustavno zakonsko procesno določbo. Če se torej izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na takrat še veljavno, vendar pa protiustavno zakonsko procesno določbo, in s tem poseglo v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem, je takšno ravnanje, ne glede na to, da je bilo procesno določilo razveljavljeno kasneje, protiustavno in s tem nezakonito.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067846
OZ člen 179, 179/1.
datum izdaje sodbe – čast in dobro ime – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, kadar žaljivo ravnanje ni znano drugim osebam, posega v čast in dobro ime ne more biti. Določen škodni dogodek lahko tako pusti posledice le na oškodovančevi zavesti o lastni vrednosti, v ugled, kakršnega ta oseba uživa v družbi, pa ravno zaradi intimnosti oziroma internosti dogodka, ni poseženo.
Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijane sodbe zapisalo datum izdaje sodbe, ki ne sovpada z datumom zaključka glavne obravnave, kar predstavlja kršitev pravil pravdnega postopka, vendar gre za relativno kršitev, ki na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Sodišče je namreč pri odločanju o zahtevkih upoštevalo dejansko in pravno podlago, kot je bila podana na dan zaključka glavne obravnave.
Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da ima lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer stoji elektro omarica, in ker ni zmogel odločilnega dokaznega bremena, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
podjemna pogodba – napake – prevzem dela – plačilo za opravljeno delo - obligacija končnega rezultata
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica ni opravila s pogodbo dogovorjenega dela tako, da bi bil dosežen končni rezultat dela kot pogoj uspešnosti dela, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati in se opredeljevati glede dogovora o višini plačila. Zahtevek je namreč bil zavrnjen že po temelju in na takšno odločitev dogovor o višini plačila ni imel vpliva.
predznamba zastavne pravice – učinki začetka stečajnega postopka
V konkretnem primeru učinke stečajnega postopka določa čl. 94 ZZK-1, ki določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisa zaznambe vrstnega reda na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku ko učinkuje začetek stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Dejstvo, da gre za večje strojniško podjetje, še ne pomeni, da je imela tožena stranka v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na voljo prosta delovna mesta, ki bi jih lahko tožnik zasedel, zlasti ker tožnik ni konkretno navedel, katero (prosto) delovno mesto bi bilo zanj ustrezno.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti - krog udeležencev postopka
ZNP določa v 45. členu širši krog oseb, ki so legitimirane za uvedbo postopka, od tistih, ki so po določbi 46. v zvezi z določbo 54. člena ZNP opredeljene kot udeleženci tega postopka.
upniški odbor - kolizija interesov - člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - zakoniti zastopnik upnika
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora po 2. točki 2. odst. 78. člena ZFPPIPP velja tudi za upnike, katerih zastopniki so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 273. ZDR člen 54.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Zgolj z navedbo, da je tožnik primopredajo poslov opravljal po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni verjetno izkazana terjatev, saj ni verjetno izkazano, da se tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ker naj bi tožnik na delu ostal po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena. Zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe s pozivom tožnika nazaj na delo in priznanjem pravic iz delovnega razmerja do pravnomočne odločitve v sporu.
ZSPJS člen 11, 22, 22/4. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju člen 8, 10. Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture člen 2, 3.
plača - del plače za delovno uspešnost - direktor - javni zavod na področju kulture - sodno varstvo
Zakonitost in pravilnost odločitve ministra, da tožniku (direktorju s področja kulture) za določeno leto ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, je predmet sodne presoje. V sporu je treba najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje tega dela plače, kot so določeni v Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture.
Po določilu 197. člena OZ ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika. To določilo je mogoče uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka poravnala dolg toženca do družbe D. S. zaradi blokade njenega transakcijskega računa na podlagi 134. člena ZIZ.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
seznam dolžnikovega premoženja - sredstvo izvršbe - odredba za predložitev seznama premoženja - sklep o ustavitvi izvršbe - konec izvršilnega postopka
Ni možno ugoditi upnikovemu predlogu za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki ga je upnik podal po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih izvršilnih sredstev, zoper katerega ni vložil pritožbe, temveč je v pritožbenem roku vložil le predlog za odreditev seznama dolžnikovega premoženja.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - narok za obravnavo ugovora - načelo kontradiktornosti - nadomestni sklep
Ko sodišče sprejme odločitev na podlagi izida dokazovanja po petem odstavku 405.člena ZFPPIPP (in izda odločbo), ponovna, drugačna presoja dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, ki ji sledi vsebinsko drugačna odločitev od prejšnje, z izdajo nadomestnega sklepa, ni dopustna.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
Občina, v kateri je sedež inšpektorata skupne občinske uprave, ima status delodajalca, pri čemer pravice in obveznosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Ti župani lahko pooblastijo drugo osebo ali enega izmed njih za podajo sklepa o premestitvi inšpektorja.
denacionalizacija – vlaganja v nepremičnino – odplačna pridobitev nepremičnine – povrnitev vlaganj – razlika v vrednosti nepremičnine – višina odškodnine
V primeru, ko je vrednost nepremičnine zaradi vlaganj zavezanca bistveno povečana, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen tudi do odškodnine, vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami
odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – obstoj socialne stiske – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar pa le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja.
Ker torej toženka ni pravočasno sprožila postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma o tem ni obvestila lastnika stanovanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala razloga, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.