spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
ZGD-1 člen 52, 609, 609/1, 610, 610/1, 610/2, 615/3. ZNP člen 37. ZPP člen 243, 306, 306/3. Pravilnik o merilih za delovanje nagrade članom poravnalnega odbora člen 2, 2/1, 2/2.
poravnalni odbor – določitev primerne denarne odpravnine – odmera nagrade – poravnava pred poravnalnim odborom – naloge poravnalnega odbora
Bistvo pritegnitve poravnalnega odbora v postopek ni le v izdelavi strokovnega stališča o primernosti denarne odpravnine, pač pa zlasti njegovo aktivno ravnanje v smeri spodbujanja in opozarjanja udeležencev postopka k sklenitvi poravnave.
Čeprav nagrada po 2. členu Pravilnika zajema študij zadeve, udeležbo na sejah in izdelavo mnenja, pri čemer ne omenja tudi postavke poravnavanja, so naloge poravnalnega odbora določene v ZGD-1 in ne v Pravilniku. To pomeni, da gre poravnalnemu odboru celotna nagrada, predvidena v 2. členu Pravilnika šele, ko/če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obstoječe pravno razmerje
Terjatev na vračilo kupnine v trenutku, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, še ni obstajala. Pogodba, katere razveljavitev se zahteva, namreč še vedno velja in dokler velja, kondikcijski zahtevek še ni nastal, saj pravna podlaga plačilu še vedno obstaja. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, pa ni dopustna, ker lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
solidarnost dolžnikov - zakonca - verzija - skupno premoženje - zastaranje - upniška zamuda
Zastaranje verzijskega zahtevka zakonca (ker je drugi zakonec plačal skupni kredit) ne začne teči, preden niso določeni deleži na skupnem premoženju.
Ravnanje enega zakonca, ki banki naloži, naj drugemu zakoncu nakaže nazaj vrnjen kredit (prepreči izpolnitev) se v kasnejšem verzijskem razmerju med njima odraža analogno upniški zamudi.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi odločbe sodišča – učinki zaznambe – ovira za nadaljnje vpise – obligacijska pravica prepovedi odtujitve in obremenitve – izbris zaznambe
Predmetna prepoved odtujitve in obremenitve je zaznamovana na podlagi odločbe sodišča - pravnomočnega sklepa o dedovanju (prim. četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke takšne zaznambe pa določa 99. člen ZZK-1. Tako je po 1. točki prvega odstavka 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, če se nanaša na lastnika, ovira za dovolitev vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, in sicer vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku. Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo predlagane vknjižbe, saj predmetna zaznamba predstavlja oviro za nadaljnje vpise, ker je začela učinkovati pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – ugotovitveni izrek – izvršljivost – sklep o poplačilu – neplačana terjatev – predlog za novo izvršilno sredstvo – nov predlog za izvršbo
Ugotovitev v sklepu o poplačilu, koliko znaša preostanek (neplačane) upnikove terjatve, ne more predstavljati izvršilnega naslova. Sposobnost izvršljivosti imajo namreč le tiste sodne odločbe oz. njihovi deli, v katerih je dolžniku izrecno in nedvoumno naložena izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve.
ZST-1 člen 6a, 6a/3, 6b, 6b/2. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravočasnost plačila
Taksni zavezanec se riziku pravilne oziroma pravočasne izpolnitve plačila ponudnika plačilnih storitev lahko izogne tako, da sodišču dostavi dokazilo o plačilu sodne takse še pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu. Pritožnik tako ni postopal, zato s pritožbeno navedbo, da je prišlo pri plačilu sodne takse do napake v (bančnem) sistemu, ne more uspeti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VSL0072335
ZIZ člen 273. ZGD-1 člen 605, 625, 625/5, 635, 635/2, 635/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – sredstvo zavarovanja – namen zavarovanja terjatve – ničnost sklepov skupščine – delitev – pravne posledice delitve – konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register
Upoštevaje dejstvo, da so pravne posledice delitve nastopile že z vpisom delitve v sodni register in ne bodo nastopile šele potem, ko bo sklep o vpisu ustanovitve subjekta postal pravnomočen, prav tako pa po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve, višje sodišče zaključuje, da začasna ureditev stanja kot jo zahteva tožeča stranka ni več mogoča.
Ustava RS člen 14, 22. OZ člen 179, 182. ZPP člen 184, 185, 185/1.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti – trajna invalidnost oškodovanca – huda poškodba možganov pri štiri letnem otroku - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odmerilo pravično in primerno denarno zadoščenje v skupni višini 168.000,00 EUR. Ob ugotavljanju sorazmerne enakosti glede na težo primera sodišče druge stopnje v sodni praksi zadeve s približno enakim obsegom škode, kot je obravnavana, ne najde, ob tem, ko pa išče njeno mesto med manjšimi, srednjimi, večjimi in katastrofalnimi škodami, pa lahko zaključi le, da je s sodbo sodišča prve stopnje odmerjena odškodnina, tako za posamezne oblike nepremoženjske škode kot tudi kot skupen znesek zadoščenja, odmerjena prej visoko kot prenizko.
Sodišče šteje, da je tožena stranka, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, domnevo izpodbila, in sicer s predložitvijo dveh asignacijskih pogodb, ki jih je tožeča stranka (pred sporno asignacijo) sklenila z drugimi gospodarskimi objekti, in še dveh asignacijskih pogodb, ki jih je sklenila s toženo stranko. Zato sporna asignacija z dne 27. 10. 2008 po oceni sodišča prve stopnje ne predstavlja načina, ki bi po poslovnih običajih ali po praksi med strankama veljal za neobičajno obliko ali način izpolnitve in zato šteje, da zakonska domneva subjektivnega pogoja iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni podana. Trditveno in dokazno breme glede subjektivnega pogoja se je zato prevesilo na tožečo stranko, ki pa mu ni uspela zadostiti.
URS člen 155. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZIZ-I člen 9.
predhodna odredba – retroaktivna veljavnost novele zakona – novela ZIZ-I
Med pridobljene pravice v obravnavanem primeru nedvomno sodi tudi pravica dolžnika do ugovora neobstoja obligacijskega razmerja med strankama brez kasneje z novelo ZIZ-I predvidene sankcije, ki je v možnosti izdaje predhodne odredbe glede na vsebino dolžnikovega ugovora. Vsebina načela zaupanja v pravo, vključenega v ustavno določbo 2. člena, je v pravici vsakogar, zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati svoja ravnanja in pričakovanja. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti. Višje sodišče zato meni, da bi uporaba razširjene domneve nevarnosti onemogočenja ali otežitve uveljavitve terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ tudi za ugovore dolžnika, vložene pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, pomenila nedopusten poseg v pravni položaj dolžnika pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – stanje zemljiške knjige
Kljub zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki se nedvoumno nanaša na stanovanje kot posamezni del stavbe, je predlagatelj predlagal vpis svoje lastninske pravice na celotni parceli 2696/2 k.o. T. in je že zato povsem jasno, da njegov predlog ne more biti utemeljen, saj pravna prednica ni bila lastnica te parcele v celoti (primerjaj prvo alinejo 1. tč. prvega odstavka 149. člena ZZK -1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068657
URS člen 3, 3/2, 23, 23/1, 26, 26/1, 125. ZPP člen 212, 319, 319/2. ZKP člen 19, 19/2, 19/3. OZ člen 1, 1/2, 132. ZVPSBNO člen 16, 16/1.
odgovornost države za ravnanje državnega organa – odgovornost države za ravnanje sodišča – odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva – protipravnost – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – trditveno in dokazno breme
Ravnanje je protipravno, če nasprotuje kakšni določbi predpisa, ki daje stranki kakšno pravico.
Če stranka sodnega postopka določenega ravnanja ne more zahtevati od sodišča, potem tudi ni v ničemer prikrajšana, če takšno ravnanje izostane. Številne norme, zlasti tiste procesne narave, zavezujejo izključno sodišče. Stranka na njihovem temelju nima nobenih pravic. Za nastanek odškodninske obveznosti mora torej sodišče kršiti katero od takšnih norm, ki stranki podeljujejo kakšno pravico.
Državni tožilci preganjajo uradno pregonljiva kazniva dejanja, ker je njihov pregon v državnem interesu, ne v zasebnem. Takšen pregon lahko posredno koristi ali pa celo škodi oškodovancu - vendar to s stališča države nima nikakršnega vpliva na dolžno ravnanje državnega tožilca.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah – pravična denarna odškodnina – pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se izvzemši dva izstopajoča primera, na prvi stopnji prisojena odškodnina ustrezno umešča v celoto sodne prakse. Res bi sicer nekateri primeri narekovali blago zvišanje, vendar pa so po drugi strani podani tudi primerljivi odškodninski primeri, v katerih je bila odškodnina nekoliko nižja od obravnavane. To pa pomeni, da se prisojena odškodnina nahaja v mejah razpona sodne prakse in torej ni mogoče govoriti o tem, da bi bila oškodovancu v obravnavani zadevi kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Uredba evropskega parlamenta in sveta št. 805/2004 (UEIN) člen 2,4.
evropski plačilni nalog za izvršbo - uporaba Uredbe evropskega parlamenta in sveta št. 805/2004 - pravna narava postopkov odmere in izterjave sodnih taks - upravno razmerje
UEIN v 2. členu določa, da se uredba uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve. Postopki odmere in izterjave sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča po svoji naravi ne predstavljajo civilnopravne, temveč upravno zadevo oziroma upravno razmerje.
oprostitev plačila sodne takse - trditvena in dokazna podlaga predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 določa, da je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Ker tožena stranka kljub dvakratnemu pozivu sodišča prve stopnje ni predložila oziroma ni navedla zahtevanih podatkov o svojem finančnem stanju, s tem ni zadostila trditveni in dokazni podlagi, ki ji jo nalaga ZST-1.
razmerja med starši in otroci - preživnina za otroka – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca
Za določitev preživnine odločilna prav dohodek zavezanca (tožene stranke), in na strani tožeče stranke starost in druge okoliščine, ne pa, koliko mati tožeče stranke dejansko porabi za otroka.